RASTVEJITEV, prvih 1,89341556 × 10⁹ sekund

Nekoliko nenavaden naslov knjige Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki so jo izdali ob 60. obletnici delovanja, pokaže vso elokventnost avtorjev,  ki so zaobjeli razvejanost raziskovalnega in znanstvenega dela inštituta od njegovih začetkov do danes, ko je tudi prihodnji razvoj odvisen od razumevanja ved o življenju. Le-te že imajo in bodo imele v tem stoletju pomembno vlogo. Degradacijo planeta in kvaliteto življenja bodo morale preobrniti multidisciplinarne znanosti, ki jih tudi v veliki meri povezuje prav Nacionalni inštitut za biologijo. Izzivi bioloških znanosti so že tu, od aktualne pandemije do podnebnih sprememb s pretečimi posledicami. Vendar…”Za celovito razumevanje težav človeštva ter uspešno spoprijemanje z njimi, je potrebna vrhunska temeljna znanost. Taka, ki združuje biologijo z družboslovjem, modeliranjem in računalniškimi zmogljivostmi. Vendar zgolj multidisciplinarne kompetence niso dovolj. Treba se je otresti antropocentrizma in videti globalne težave z vidika ekosistemov in milijonov vrst, ki jih poseljujejo,” je v sklepnem delu knjige zapisal prof. dr. Matjaž Kuntner.

Nenavadnost naslova knjige in njegov pomen pojasnjuje glavna urednica prof. dr. Marina Dermastia, ki kot raziskovalka in znanstvenica izrisuje razvoj inštituta in poudarja njegovo vlogo v prihodnosti, saj je že “današnja znanost tehnologija prihodnosti.”  Izvršni urednik knjige Marjan Žiberna, novinar in pisatelj, je na osnovi neštetih pogovorov z avtorji raziskav imenitno ubesedil vso raznolikost in težavnost znanstvenega dela in ga približal širšemu bralstvu. Prof. dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec biodiverzitete slovenskega obalnega  morja, razgrne vse bogastvo pestrosti slovenskega morja, čeprav imamo o tem pogosto napačno predstavo. Pojasni tudi procese tropikalizacije in bioinvazivnosti, sprememb, ki so povezane s prihodom tujerodnih vrst in številnimi antropogenimi dejavniki. Lipejeve bogate razlage res  presenečajo, ko razloži, da imamo pri Izoli tudi koralni greben in da je Tržaški zaliv ena od dveh “porodnišnic” morskih psov v Sredozemskem morju.

Raziskovalni vodič doc. dr. Ala Vrezca pa je kozača, plenilska sova, ki mu je kot raziskovalnemu biologu odprla vrata v neznani svet naravnih pojavov in biodiverzitete. Prav na področju beleženja okoljskih sprememb je NIB oral tudi ledino, pove Vrezec.

Foto: NIB