Realna virtualnost, omizje na IJS

V okviru Stefanovih dnevov je na Institutu Jožef Stefan (IJS ) potekala  razprava s pomenljivim naslovom “Realna virtualnost”.  Razpravljalci,  prof. dr.  Jože P. Damijan iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani,  mag. Borut Vogelnik, profesor na  ALUO Univerze v Ljubljani in prof. dr. Jadran Lenarčič, gostitelj omizja in direktor IJS, so na osnovi svojih izkušenj in poznavanja razmer v znanosti razložili, zakaj je v omenjenem  naslovu uporabljena metateza ustaljene besedne zveze.  Sicer pa so številnemu občinstvu, kjer so prevladovali mladi znanstveniki, pojasnjevali vprašanja,  povezana  v zadnjem  času vse pogostejšim pojavom lažnih novic. Pojav sicer ni nov, je pa zalet dobil v zadnjih letih z vse  večjo uporabo in priljubljenostjo  spletnih omrežij. Le ta dopuščajo občutek demokratičnosti in pospešujejo širjenje informacij, ki za svoj obstoj ne potrebujejo preverjanja realnih dejstev. Tako vsako mnenje, ki se na spletu pojavi, postaja imperativ svobode.  Analitiki zato opozarjajo, da tak način ubija kritično mišljenje, kjer ne vključuje misleče javnosti državljanov, pač pa atomizirane, med seboj povezane posameznike. Čeprav je pri omenjeni razpravi na prvi pogled  dalo misliti, da gre za nezdružljivost med dogajanjem v umetnosti in znanosti, se je v razpravi  pokazalo, da sta ti dve področji tesno povezani, ko gre za iskanje in uveljavljanje znanstvenih dognanj. Pomenljivo je bilo stališče prof. Lenarčiča, da je znanost dejavnost, za katero je bistven dvom in dokazi, kar je imanentno vsakemu pravemu raziskovalcu,  politiki – od katerih  je znanost odvisna –  pa pogosto vztrajajo pri neki trditvi brez dokaza. Lažnih vesti je zgodovina polna. Tu je lahko na mestu tudi misel Umberta Eca,  da je lepota omejena,  grdota pa je neomejena. In podobno lahko rečemo, da so lahko lažne  novice neomejene. Tudi ekonomija ni imuna pred lažnimi novicami, čeprav  naj bi uporabljala eksaktne ekonometrične  metode  dokazovanja, je opozarjal prof. Damijan.  Znanost se sicer uporablja za dosego političnih namenov in ob  tem  je ironično pripomnil, da če dejstva ne potrjujejo teorije, toliko slabše za dejstva.  Prof. Vogelnik pa je stališče, da je v umetnosti vedno prisotna preslepitev, ponazoril tudi s primeri, kot npr.  starim grškim  mitom o Zeuksisu. Je pa kot član skupine NSK poudaril, da si je treba vseskozi prizadevati za avtonomijo umetnosti in po tem zgledu tudi znanosti. Po  Lenarčičevem mnenju pa se bo prihodnost razvijala v smeri, ko bodo različne metode, načini, modeli  v  službi  človeka in mu bodo ponujali že popolnoma izdelane informacije.