Rektorska konferenca o vrednotenju raziskovalnega dela
Rektorska konferenca RS pripravlja v oktobru nacionalno konferenco na temo Vrednotenje raziskovalnega dela – v iskanju ravnovesja med kvantitativnimi in kvalitativnimi merili.
Kljub splošno priznani akademski svobodi, se v svetu vse več govori o uspešnosti raziskav, ki so podprte z javnim denarjem. Visoko šolstvo in raziskave sta del današnjega konkurenčnega sveta in javnost pričakuje odgovore o tem, ali se raziskave »izplačajo«. Zato je javno financiranje akademskih raziskav vse bolj odvisno od presoje njihove uspešnosti. To omejuje svobodo raziskovalcev pri odločanju, na katere teme se bodo pri svojem delu osredotočili in kje bodo objavljali svoje znanstvene publikacije. Posledično tako imenovano “novo javno upravljanje” (ang. new public management) zahteva, da se znanstvenike spremlja kot druge zaposlene v javnem sektorju in da morajo ti vse bolj tekmovati za financiranje svojih raziskav z znanstveniki z drugih znanstvenih področij. To zahteva določeno obliko ocene uspešnosti raziskav.
Ker veliko raziskovalnih organizacij o napredovanjih in financiranju raziskovalnega dela ne odloča na podlagi vsebinske presoje dela kandidata, ampak zgolj na podlagi bibliometričnih kazalcev, so se razširile sporne raziskovalne prakse, ki raziskovalce usmerjajo v objave zaradi samih objav, v objave v predatorskih revijah, opuščanje pisanja knjig na področjih, kjer knjige veljajo za najbolj pomemben rezultat raziskovalnega dela, drobljenje objav na najmanjšo še objavljivo enoto (salami slicing), plagiati, karteli za citiranje, vsiljena soavtorstva (nadrejenih), gostujoča soavtorstva (kot usluga), soavtorstva brez vednosti (priznanega) soavtorja, nepripravljenost na sodelovanje s soavtorji na področjih, kjer so soavtorstva običajna, če je upoštevano zgolj prvo avtorstvo, oziroma naraščanje števila soavtorjev na področjih, kjer soavtorstva niso običajna, pa je soavtorstvo enakovredno samostojnemu avtorstvu, manipuliranje z rezultati raziskav, da bi dosegli odmevno objavo itd.
V nasprotju s temi praksami Evropska komisija v okviru HR Excellence in Research in politike Open Access poudarja znanost za korist družbe, pri tem pa zagovarja odmik od kvantitativnih meril vrednotenja znanstvenih objav in njihove odmevnosti ter prestop h kvalitativni presoji, ki bo vrednotila vsebinski prispevek posameznega raziskovalca k razvoju raziskovalnega področja in k napredku družbe. Evropska komisija podpira Deklaracijo iz San Francisca o vrednotenju raziskovalnega dela (DORA) in Leidenski manifest o odgovorni znanosti ter ju v svojem poročilu iz januarja 2019 o prihodnosti znanstvenih objav v Evropi navaja kot vodilni pobudi za izboljšanje kakovosti v znanosti, k spoštovanju katerih poziva tako raziskovalce same kot tudi univerze. A ker imajo tudi recenzijski sistemi vrednotenja znanstvenega dela slabosti, v ospredje stopa potreba po ustreznem ravnovesju med kvantitativnimi in kvalitativnimi pristopi k ocenjevanju raziskovalnega dela.
Cilj nacionalne konference RK RS 2021 je preučiti dobre prakse na področju iskanja ravnotežja med kvalitativnimi in kvantitativnimi merili za vrednotenje uspešnosti raziskovalnega dela z namenom, da bi to delo imelo večji pomen za naravo, družbo in posameznike v njej ter da bi bili raziskovalci bolj zadovoljni pri in s svojim delom.
Konferenca bo potekala na daljavo s pomočjo orodja MS Teams.
