Scenarij za koronavirus
V kontekstu vse bolj zaskrbljujočih razmer z epidemijo Covid-19, je Guardian objavil intervju Laure Spinney z Jonathanom Quickom, zdravstvenim ekspertom z univerze Duke v Severni Karolini in sodelavcem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta je pred dvema letoma objavil knjigo “Konec epidemij: prihajajoča nevarnost za človeštvo in kako jo ustaviti.” (The End of Epidemics: The Looming Threat to Humanity and How to Stop It). Quick v izhodišču postavlja epidemijo pred stotimi leti, epidemijo gripe leta 1918, ki je bila usodna za milijone ljudi in je posledično človeštvo nazadovalo za več desetletij. In v knjigi je popisal ukrepe, s katerimi bi se bilo možno zaščititi pred takratno epidemijo.
Tokratni najslabši scenarij, pravi Quick, je razširjanje Covid-19 po globusu in nastanek nove endemske bolezni, ki bi trajno krožila med ljudmi. In tak scenarij postaja vse bolj verjeten. Smrtnost za zdaj doseže nekje okrog 2%, kar je nižje od sarsa, a 20 krat več od običajne sezonske gripe. Še mnogo je neznank, od premajhne pozornosti obdobju, v katerem okuženi lahko prenašajo virus, pa vse do načinov samega prenosa. Skrbi pa tudi to, ker v vseh državah še niso dojeli razsežnosti nevarnosti.
Leta 2018 je Svetovna zdravstvena organizacija s pomočjo Gates Foundation naredila simulacijo pandemije gripe in ugotovila, da bi število primerov raslo npr. iz 28.000 v prvem mesecu na 10 milijonov po treh mesecih in na 33 milijonov po šestih mesecih. Virus, ki so ga predvidelli v simulaciji je bil sicer bolj smrtonosen in nalezljiv od virusa Covid-19, vendar gre v obeh primerih za respiratorni virus. Vendar primer dobro ilustrira eksponencionalno širjenje epidemije sploh. Potrebno je reagirati v prvih tednih, ljudem pa dati natančne in resnične informacije, sicer ne bodo sodelovali pri preprečevanju.
Ko pa gre za vprašanje raziskovanja in posledično izdelavo in uporabe vakcine, ki naj bi jo znanost naredila, pa se odpor proti cepljenju zmanjšuje, če število smrtnih primerov raste. Tudi razmere zadnjih let, ko predsvsem milenijci odbijajo vsakršen način vakcinacije, so take razmere nastale zaradi slabe obveščenosti in ozaveščenosti. “Saj veste, znanstvene vesti se plačajo, dezinformacije pa so zastonj. Glede vakcine Covid-19 pa mislim, da je ameriško podjetje Moderna edino, ki jo že ima pripravljeno za testiranje na ljudeh. Testirati naj bi začeli že aprila. Res pa je, da so kitajska podjetja relativno nova na trgu cepiv, eno med njimi (Clover Biopharmaceuticals), pa naj bi delalo na raziskavah Covid- 19,” razloži Quick.
Pred petimi meseci je Svetovna zdravstvena organizacija naredila Globalni indeks zdravstvene varnosti – Global Health Security (GHS) indeks za oceno pripravljenosti na epidemije. Oblikovali so šest kriterijev: preventiva, odkrivanje, reakcija pristojnih, zdravstveni sistem, rizičnost okolja in spoštovanje mednarodnih standardov. Vendar se je pokazalo, da niti ena država nima najvišje ocene v vseh kriterijih.
Je pa urejanje razmer po kriterijih GHS korak naprej, ker le pokaže, katere države so slabše pripravljene na pandemije. In vsaka tretja država na svetu, poudarja Quick ima tu velik manko, zato živi velik del svetovnega prebivalstva pod velikim rizikom. Pomoč Svetovne zdravstvene organizacije je torej nujna (WHO). Kljub vsemu pa velja opozoriti, da se bodo tudi v prihodnje na svetu pojavljale nove bolezni, nove epidemije, z novimi izkušnjami pa se lahko zaščitimo pred katastrofo, kakršna je bila epidemija leta 1918.
Celoten članek najdete tukaj: https://www.theguardian.com/ /2020/mar/01/the-worst-case-scenario-for-coronavirus-dr-jonathan-quick-q-and-a-laura-spinney
Foto: wikipedia
