Pages Menu
Categories Menu

Posted on 1.06.18 in Inštituti

Simpozij: Zasebna lastnina in socialna država

Simpozij: Zasebna lastnina in socialna država

 

Tretji simpozij v ciklusu Humanistika in pravo bo posvečen izjemno pomembnima standardoma zahodne kulture sobivanja, pravici do zasebne lastnine (33. čl. Ustave) in načelu socialne države (2. čl. Ustave).  Za simpozij so izbrali koncepta, ki napotujeta eden na drugega in sta v nepomirljivi notranji napetosti. Lahko bi rekli, da je ta napetost jedro vseh teoretskih konceptov, ki so v zadnjih dveh stoletjih skušali pojasniti fenomene prava, države, pravičnosti, družbe itd. O dalekosežnosti teh vprašanj priča že okoliščina, da je po drugi svetovni vojni v nekem trenutku živelo dve tretjini človeštva v državnih ureditvah, ki so slonele na Marxovi kritiki zasebne lastnine. Po padcu berlinskega zidu so se praktično vse izmed teh držav vrnile k buržoaznemu pojmu lastnine, ki pa vendarle ni enak kot tisti, ki ga je poznal Marx iz kodifikacij z začetka 19. stoletja. Tudi pri nas zasebna lastnina ni več razumljena kot absolutna oblast subjekta na objektom (ius utendi et abutendi), pač pa je že na ustavni ravni pomaknjena s sfere zasebnika tudi na sfero sobivanja (gre za njeno »gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo«, Odnos med (zasebno) lastnino in načelom socialne države ostaja osrednji  dejavnik, ki določa pojmovanje pravičnosti v naši družbi. V zvezi s tem se zdi, da Slovenija izstopa v evropskem merilu. Na eni strani smo po Ginijevem koeficientu ena najbolj egalitarnih družb, na drugi strani družbene neenakosti vidimo kot osrednji družbeni problem. Iz tega izhaja tudi odklonilnost do reform, ki bi omogočile večjo afirmacijo posameznika tj. »zasebnika« (enotna davčna stopnja, ti. socialna kapica ipd.). Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora vselej znova najti  ravnotežje med napetostmi, položenimi v sama ustavna načela. To napotuje na vedno nove interpretacije, ki so za izzive neke skupnosti v nekem času najprimernejše.

Kako po 26. letih samostojnosti oceniti zgodovino interpretacij teh dveh ustavnih načel? Na to vprašanje bodo poskušali odgovoriti, kot vselej, skozi prizmo pravne znanosti in humanističnih ved. Ozrli se bodo v zgodovino, zlasti v 19. stoletje, ko se je ta antagonizem artikuliral. Dotaknili se bodo razlike med ameriškim pojmovanjem lastnine in evropskim socialnodemokratskim pojmovanjem lastnine, osvetlili jo bomo skozi različne teorije pravičnosti. Izpostavili bpa bodo sodobne pristope k korporativnemu upravljanju, ki naj bi že na načelni ravni  zmanjševali ta antagonizem.

Simpozij z okroglo mizo bo v sredo, 6. junija ob 16. uri, v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8 / I, Ljubljana.

Foto: SM

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *