Pages Menu
Categories Menu

Posted on 1.02.14 in Featured, Inštituti, Podjetništvo, Svet, Univerze

Slovenija potrebuje novo vizijo družbenega in  gospodarskega razvoja

Slovenija potrebuje novo vizijo družbenega in gospodarskega razvoja

Mednarodne analize in primerjalne študije, ki jih je opravila Inženirska akademija Slovenije (IAS), kažejo, da je Slovenija v resni gospodarski, politični in predvsem moralno-etični krizi, je na predstavitvi dokumentov s skupnim naslovom Slovenija potrebuje novo vizijo razvoja gospodarstva in družbe poudaril predsednik IAS prof. dr. Vojteh Leskovšek ter v nadaljevanju dodal, da Slovenija zaostaja pri skoraj vseh pomembnih kazalcih za urejenimi in globalno najbolj konkurenčnimi evropskimi državami, kot so Finska, Švedska, Danska, Nizozemska, Avstrija in Švica, vse pogosteje pa nas prehitevajo tudi nove članice EU, zlasti Estonija in Češka, pa tudi Slovaška.

nm Foto: slovenia.info

Dokumenti, ki jih je IAS pripravila na osnovi primerjalne analize stanja v gospodarstvu, šolstvu in znanosti ter širše razprave med svojimi člani, vsebujejo predloge in pobude, kako oživiti inovacijski proces v slovenskem gospodarstvu in kako v bodoče razvijati izobraževanje in znanost, ki predstavljata infrastrukturo za inovativen razvoj gospodarstva. Kot uvodoma ugotavlja IAS, Slovenija zaostaja v tehnološkem razvoju zaradi ekonomskih razlogov in tudi zaradi tega, ker je bila tehniška inteligenca v veliki meri izključena iz procesov odločanja glede ključnih vprašanj gospodarskega, predvsem industrijskega in širšega družbenega razvoja.

V Sloveniji moramo razviti okolje, ki bo podpiralo kulturo inovativnosti in odločno podpreti vlaganja v tehnološki razvoj. Poudarek pa mora biti, kot poudarjajo člani IAS, na spodbujanju raziskovalno-razvojne dejavnosti v obstoječem gospodarstvu z namenom usmeritve podjetij v proizvodnjo končnih izdelkov z novo vrednostjo. Nastajanja in rasti novih visokotehnoloških podjetij ne bo brez sedanjih uspešnih večjih podjetij, je v nadaljevanju med drugim dejal tajnik IAS prof. dr. Jože Vižintin ter dodal, da mora Slovenija kot majhna država prilagoditi razvojni model svojim zmožnostim in konkurenčnim prednostim, ki so predvsem: človeški viri, okolje, les in zdrava pitna voda. Nujna je tudi rast deleža samooskrbe s hrano, ki naj bo ekološko neoporečna ter samooskrbe z energijo iz sonaravnih in trajnostnih virov. Ohraniti je treba za nacionalno gospodarstvo pomembne panoge, dejavnosti in podjetja, predvsem gradbeništvo, lesarstvo, energetiko, zelene tehnologije, strojegradnjo, avtomobilsko industrijo, vključno z naprednimi materiali in banke.

Ob tem je zasl. prof. dr. Peter Glavič, redni član IAS ter avtor obsežne in poglobljene študije z naslovom Primerjalna analiza razvoja visokega šolstva, raziskovalno-razvojno-inovativnih in gospodarskih dosežkov Slovenije dejal, da je Slovenija zadnji dve desetletji živela nad svojimi možnostmi na račun svojih starih staršev in staršev s prodajo premoženja in na račun svojih otrok in vnukov z zadolževanjem. Proizvodnja ni bila več sredstvo za preživljanje, zato so šla številna podjetja v stečaj, kar je povzročilo upad vplačil v tri državne blagajne, proračunsko, zdravstveno in pokojninsko. Tak način življenja je spodbujal pohlep, plenjenje, korupcijo, znižal je etične standarde in samoobvladovanje elit (politikov, gospodarstvenikov, sodnikov, odvetnikov). Zato je prišlo do razslojevanja, brezposelnosti, revščine, in socialne izključenosti ter apatije velikega dela prebivalstva, pri čemer so najbolj prizadeti mladi, ki so se začeli množično izseljevati, je opozoril prof. dr. Peter Glavič.

Od tu naprej sta dve poti, pravi prof. dr. Glavič: razprodaja premoženja in tekmovanje z manj razvitimi novimi članicami EU (družba hlapcev) ali prenova družbe in prehod v razvojno intenzivno družbo (gospodarji na svoji zemlji). Prva pot je kratkoročno lažja, druga pot pa je težja in zahtevnejša, vendar omogoča ohraniti lastnino in gospodarjenje s svojim premoženjem. Tako pojmovanje razvoja mora po prepričanju prof. dr. Glaviča temeljiti na zagotavljanju celostnega znanja, ki vključuje šolanje, usposabljanje, raziskovalno in razvojno dejavnost in informacijsko-komunikacijske tehnologije ter delovno usposobljenost vseh državljanov, kar so v dobrih dveh desetletjih uspešno izpeljale družbe konsenza, kot so Finska, Švedska, Danska, Nizozemska in Avstrija. Nadalje je potrebno zagotoviti gospodarsko-politično podporo vrhunskemu menedžmentu in stalni tehnološko-inovacijski prenovi gospodarstva in družbe ter visoko raven konsenza družbenih partnerjev pri sprejemanju in izvajanju razvojnih odločitev.

Kot je pokazala primerjalna analiza razvoja visokega šolstva, Slovenija za evropskim povprečjem po številu univerzitetnih diplomantov najbolj zaostaja pri naravoslovju, matematiki in računalništvu, pri zdravstvu in socialnem varstvu ter pri humanistiki in umetnosti; znatno pred drugimi pa smo pri družboslovnih, poslovnih in pravnih vedah. Spodbujati je treba relativno rast števila tehniško in naravoslovno usmerjenih kadrov, je poudaril podpredsednik IAS prof. dr. Stane Pejovnik ter dodal, da je treba zaostriti merila za vpis v gimnazije ter povečati število in izboljšati kvaliteto srednjih strokovnih šol. Študijski programi visokih strokovnih šol bi morali biti bolj praktično usmerjeni in s tem različni od prvostopenjskih univerzitetnih, ki imajo drugačno družbeno vlogo. Izobraževanje na vseh nivojih bi moralo biti usmerjeno v tehnološki razvoj industrije in družbe glede na svetovne usmeritve in globalizacijske procese. Zaostriti pa je potrebno tudi nadzor nad denarjem, ki se porablja v izobraževanju, ugotavlja prof. dr. Stane Pejovnik.

Inovativnost je v Sloveniji zelo upadla, je med drugim opozoril podpredsednik IAS prof. dr. Igor Emri, ki meni, da bi morali, če želimo doseči dolgoročne spremembe, reorganizirati izobraževanje od osnovne šole do univerze. V celotno verigo izobraževanja je potrebno uvesti več ustvarjalnega razmišljanja, kreativnega reševanja problemov in uporabe novega znanja. V veliko večji meri bi morali vzpodbujati tudi sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami. Mladi inženirji in doktorji znanosti bi se morali takoj po končanem študiju vključiti v gospodarska podjetja, saj bodo le tako lahko učinkoviti pri razvoju novih in pri tehnološkem vzdrževanju že obstoječih tehnologij, kar je izjemno pomembno na vseh ravneh gospodarstva ter okoljskega, družbenega in političnega upravljanja.

Vlada bi morala s spodbudami povečati število raziskovalcev v podjetjih, ki delujejo na področjih, skladnih s strategijo pametne specializacije Republike Slovenije ter v večji meri podpirati uporabne in industrijske raziskave ter eksperimentalni razvoj, poudarjajo člani IAS. Raziskovanje naj postane naložba, saj so uporabni rezultati raziskav poleg vrhunskega inženirskega znanja realna možnost za dolgoročni izhod iz sedanje gospodarske in socialne krize ter za razvoj Slovenije v stabilno in varno državo, ki bo v skladu s strategijo Evropa 2020 zagotavljala premišljeno, trajnostno in vključujočo rast.

Dr. Mojca Vizjak Pavšič

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *