Slovenski kulturni praznik z odprtimi vrati rektorata na Univerzi v Ljubljani

France Prešeren je simbol vseh tistih študentov, ki so stoletja z več ali manj sredstvi, s kočijo, peš ali z vlakom odhajali v tujino in na tujih univerzah iskali akademsko znanje. Nekateri so ostali v tujini, drugi so se vrnili v domovino, kjer so znanstveno, prosvetno, kulturno in umetniško delovali med Slovenci. Med njimi je vzklila zamisel o ustanovitvi slovenske univerze; zanjo so si prizadevali na različne načine in nekateri med njimi so na njej prevzeli profesorska mesta, pove Tatjana Dekleva, vodja arhivsko muzejske službe.  Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in že od takrat domuje v deželnem dvorcu, ki je lani praznoval 120-letnico. Za rojstni dan univerze štejemo 3. december 1919, ko je imel v zbornični dvorani univerze prvo predavanje v slovenskem jeziku dr. Fran Ramovš. Ta je v svojem pozdravu takratnim študentkam in študentom dejal, da s tem dnem stopamo v novo življenje, naš narod pa v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.

Univerza v Ljubljani je danes s 23 fakultetami in 3 akademijami najstarejša, največja in najbolj uspešna visokošolska in znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji, pa tudi umetniška ustanova, ki pomembno prispeva k razvoju znanosti in umetnosti pri nas. S tem študijskim letom, oktobra 2022, se je v prenovljene prostore palače Kazina denimo preselila Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani. »Ko stopiš v stavbo Kazine, je čutiti  energijo, polno novih pričakovanj in idej, kaj vse še lahko pokažemo družbi, kar ji doslej nismo mogli: vrhunskost in svetovno prepoznavnost, izjemnost in enkratnost,« je ob odprtju novih prostorov povedala Mihaela Bauman Podojsteršek, glavni tajnik UL. 

 »Ena izmed naših prioritet je skrb za kulturno dediščino« je pred kulturnim dnevom povedal prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor Univerze v Ljubljani za umetnost. »V sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML) se pripravljamo na vpis zbirke UL v register premične kulturne dediščine Republike Slovenije. V naslednjih tednih pa bomo na univerzi ustanovili tudi Univerzitetno službo za umetnost in tako nadgradili podporne procese tudi za področje umetnosti kot ene izmed dejavnosti univerze oz. njenih članic v okviru nacionalnega programa«  in poudaril,  da slovenski kulturni praznik zaznamuje tudi prvo obletnico obstoja kULturnice, e-glasila, namenjenega promociji umetniškega področja na UL.

 Obiskovalke in obiskovalce bodo po poslopju rektorata popeljale študentke Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bodo poleg pestre zgodovine prostorov predstavile tudi arhivsko gradivo UL, zaščiteno kot kulturni spomenik, in muzejsko zbirko z umetniškimi deli. V zbirki so poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih del uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov, pretežno iz obdobja modernizma, zastopana tudi študentska dela.

Zgodovina deželnega dvorca je predstavljena  na tej povezavi.