Slovenski startupi dobijo več denarja kot znanost
Lani v tem času je bil ICO zame nekaj tam na koncu vesolja. Ja, poznal sem nekaj uspešnih primerov. Pravzaprav so bili teh nekaj pravzaprav kar vsi. Na celem svetu. Norišnica se je začela poleti. Takrat se je začelo na ICO pripravljati večje število startupov po celem svetu. Septembra je eksplodiralo.
Kitajci vam bodo povedali, da se je vse skupaj začelo že 28. januarja, prvega dne leta ognjenega petelina, ki je tudi leto prebujenja, novih začetkov in trdega dela, ki prinaša uspeh. Tisti, ki so se zbudili takoj, ko je petelin zakikirikal, so letos kupili stanovanja, hiše in pisarne po ugodnih cenah. Da tega, kako poceni so lahko v začetku leta kupili Bitcoine, niti ne omenjam. Če so se stanovanja letos podražila za nekaj odstotkov, je vrednost Bitcoina zrastla za vsaj dvajsetkrat. Če si torej marca z denarjem za garsonjero kupil Bitcoine, jih lahko te dni prodaš in zanje kupiš veliko luksuzno stanovanje v centru Ljubljane. In če si vse zamudil, si še vedno lahko jeseni vskočil na ICO vlak in do danes vsaj podvojil vložek.
Noro! Medtem ko večina ljudi še vedno ne verjame, da so kripto valute dobile svoj prostor tu in zdaj, postale realne kot zlato, čeprav neotipljive, lahko sam na enaA.com spremljam, kako raste prodaja Bitcoin denarnic. Do poletja smo jih prodali nekaj kosov, potem eno na dan, dve, tri in danes jih vsak mesec prodamo že po dvesto. Digitalna doba. Samo šteti moraš in veš kam gre svet. Ste mogoče vedeli, da se v sosednji Italiji vsak dan 1500 Italijank in Italijanov zbudi ter odloči, da bodo od tistega dne naprej vegani? Izračunajte si, kdaj na naših jedilnikih ne bo več mesa!
Družba prihodnosti so vegani v električnih avtomobilih za katere bodo delali roboti. Zato je vrednost podjetja Tesla že danes približno enaka vrednosti celotnega koncerna Mercedes, kljub temu da ta proizvede in proda neprimerno več avtomobilov kot Tesla. Pa še dobiček ima.
Noro? Richard H. Thaler je letos dobil Nobelovo nagrado za dokaz, da je ekonomija čisto človeško iracionalna. Zakaj ni tega prej povedal? Slovenija se je od kriznega leta 2008 držala zdrave kmečke pameti, zategovala pasove, višala davke, manjšala investicije in potegnila kratko. V večini držav je danes precej bolje, pri nas pa bomo morali še trdo delati, da bo spet vsaj tako kot pred devetimi leti. Smo bili res premalo iracionalni?
Družba prihodnosti je tudi inovativna družba. Vrsto del bodo prevzeli roboti in umetna inteligenca. Za ljudi bodo ostala le še delovna mesta, ki bodo zahtevala iznajdljivost, kreativnost, miselni preskok, ki ga stroji vsaj še nekaj časa, mogoče celo nikoli, ne bodo zmožni. Ljudje smo lahko drugačni, nepredvidljivi, inovativni. To je naša prednost.
Na področju kripto valut smo Slovenci v svetovnem vrhu. Imamo tudi najmočnejši startup pospeševalnik v regiji s podružnicama v Munchenu in Silicijevi dolini. Skozi program ABC Acceleratorja je šlo že skoraj sto podjetij. Investitorji so vanje vložili skupaj 30 milijonov dolarjev. Podjetje Viberate pa je postalo svetovno znano po tem, ko je v nekaj več kot 4 minutah zbralo 12 milijonov dolarjev. Mladi po zaključku študija odpirajo vse več startupov in tudi denarja za njihove zamisli je vse več. Univerzitetni inkubator Primorske je za natečaj za najboljšo podjetniško idejo “Podjetna Primorska 2017” zagotovil nagradni sklad v višini 40.000 evrov in dobil najboljši izbor doslej. Slovenski podjetniški skladi ponuja semenski kapital v višini 75 in 200 tisoč evrov. Zanj se je v Tehnološkem parku Ljubljana potegovala močna konkurenca podjetij, ki se pripravlja na uspeh na globalnem trgu. Časi, ko so slovenski poslovni angeli težko našli celo podjetja, v katera bi se splačalo vložiti pet ali deset tisoč evrov in upati na uspeh, so mimo. Letos so organizirali prvo zasebno čezmejno sindicirano naložbo v slovensko podjetje Datafy.it v višini 250.000 evrov in postavili nov mejnik. Slovenska startup podjetja skupaj privabijo na leto že več investicij kot država nameni znanosti in razvoju.
Če komu ni jasno: premalo vlagamo v znanost in razvoj! Brez tega ni pospeška. Ne moremo dohiteti držav, ki hitijo naprej. Se vam res zdi vse tako noro? Si lahko predstavljate, da je na svetu že nekaj milijonov ljudi, ki se jim 15.000 evrov zdi manj vrednih kot en bitcoin, ki ne verjamejo nemški avtomobilski industriji, da bo dala na trg avtomobile, ki si jih želijo in ne verjamejo bankam, da bodo zagotovile trenuten prenos denarja z minimalnimi stroški?
Si lahko predstavljate, da so to ljudje, zaradi katerih gospodarstvo raste in tudi vi letos bolj veselo trošite za praznične nakupe kot lani?
Aljoša Domijan
* Naslovna fofografija je fotografija z razstave Damiena Hirsta – Zakladi iz razbitine Neverjetnega, Palazzo Grassi, Benetke, 2017. Ni več dovolj narediti slike, kipa, napisati zgodbe. Niti inštalacije niso več dovolj kompleksne za najboljše današnje umetnike. Damien Hirst si je zato moral izmisliti zgodbo o odkritju starodavne ladje Neverjetno (Apistos) in poustvariti ladjo, dragoceni tovor, odkritje, reševanje tovora, restavracijo, vse. Deset let dela, več kot tisoč eksponatov, od zlatnika do ogromnega kipa, katere je razstavil na več kot 5.000 kvadratnih metrih muzejskega prostora.
