STUDIA HUMANITATIS – novosti
Studia humanitatis, založba z večdesetletno tradicijo izdajanja humanistične in družboslovne literature, je bralstvu spet ponudila prevode, ki na novo osvetljujejo razumevanje vprašanj povezanih z družbenimi razmerji.
Črna koža, bele maske, avtorja Frantza Fanona, v prevodu Ane Matije Habjan, je opremljena z obsežno imenitno spremno besedo Mladena Dolarja. Fanon, rojen na Martiniquu, francoski koloniji v Antilih, se je kot prostovoljec v drugi svetovni vojni podal na fronto in bil ranjen v bojih z Nemci v Franciji. Po vojni je študiral medicino in psihiatrijo in se oblikoval z veliko zavzetostjo v francoskem intelektualnem okolju tistega časa ob prebiranju Sartra, Lacana, Hegla, Mannonija in drugih. Vse to spoznanje mu je “dalo konceptualna orodja, da je lahko temeljito in na novo premislil status kolonialnega subjekta, njegov ˇprihični ustrojˇ, korenine rasizma in od tod projekt težavne emancipacije”, zapiše Dolar. Rezulat je bila pričujoča knjiga Črna koža, bele maske, izšla leta 1952. Kot psihiater se je ob službovanju v Alžiriji povezal s FLN, alžirsko osvobodilno fronto, ki se je bojevala za osvoboditev Alžirije spod francoske kolonialne oblasti. In Fanonovo “nadvse angažirano delovanje za alžirsko revolucijo, neizbrisni pečat, ki ga je dal protikolonialnemu boju in slehernemu boju zoper segregacijo in zatiranje, je treba brati na ozadju te njegove najbolj teoretske in zahtevne knjige, ki se, četudi ne brez protislovij, pogumno postavlja nasproti vsem preprostim rešitvam in klišejem in se ne boji soočenja s paradoksi”, zaključuje Dolar v spremni besedi.
Daniel Miller, Materialna kultura (prevod Polona Petek) Miller, kot socialni antropolog, se v tem in tudi poznejšem delu Potrošnja in njene posledice, osredotoča na antropologijo potrošniške družbe in z obsežno skupino raziskovalcev proučuje spremembe na terenu, ki se na področju materialne kulture odvijajo na časovni premici. In kot pravi, njegove razprave “ne trdijo, da so spremembe v potrošnji odločilna sprejemljivka v preprečevanju katastrofalnih podnebnih sprememb obsega, ki bo izjemno poguben za naše potomce. Namesto tega trdim, da nujno potrebujemo hitro delovanje na mednarodni ravni, a predvsem na področju produkcije in pri omejevanju tega, kaj proizvajamo in kako to počnemo. Ohranitev planeta ne bi smela biti stvar izbire življenskega sloga, temveč kolektivno dejanje vladne odgovornosti do planeta kot takega.”
Kot tretje prevodno delo so pri SH izdali tudi Svetlana Alpers, Umetnost opisovanja, Holandska umetnost v 17. stoletju, v prevodu Katje Jenčič in spremni študiji Jureta Mikuža.
