Testne klopi s senzorji za monitoring ogroženosti lesa – projekt DRASOFT
Konec novembra je bila v okviru projekta Durasoft v Jamljah postavljena šesta modelna klop. Vse so izdelali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, iz lesa najpogostejših iglavcev, ki jih najdemo v območju med Jadranom in Alpami, in sicer smrekovine, jedrovine macesna, jedrovine rdečega bora. Del smrekovih elementov je termično modificiran, del pa zaščiten z biocidnim pripravkom. Obe rešitvi za zaščito sta bili razviti v Sloveniji. Z namenom osvetliti pomen zaščite lesa in določiti ogroženost lesa v posameznih klimatskih okoljih v Sloveniji, so v okviru projekta DURASOFT, poleg klopi v Jamljah v Sloveniji postavili še pet modelnih klopi in sicer: Pesnici, Ljubljani, Veliki planini, Biljah in Seči. Na lesene elemente so pritrjeni senzorji za monitoring vlažnosti lesa. Na podlagi meritev vlažnosti lesa in temperature, lahko z uporabo ustreznih modelov v posameznih klimatskih območjih izračunamo pričakovano življenjsko dobo lesa. Klop je več kot samo objekt za sedenje, klop služi tudi kot model za teraso in fasado.
Poleg klopi, so vremenskih vplivom izpostavili še lesene kole, ki jih pogosto uporabljamo v kmetijstvu (opora trtam, drevesom …), za utrjevanje brežin in izdelavo pilotov-temeljenja hiš. Menjava kolov in pilotov je zahteven in drag projekt, zato je z gospodarskega vidika nujno razviti rešitve, ki bodo cenovno ugodne, okolju prijazne in bodo zagotavljale dolgo življenjsko dobo. Iz lesa iglavcev so izdelali kole in jih zabili v zemljo hortikulturnega centra Biotehniške fakultete v Biljah in terenskega polja v Ljubljani.
Miha Humar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je ocenil, da so vse modelne klopi postavljene na strateških lokacijah, tako da jih bo lahko videlo veliko mimoidočih. Lahko se bodo prepričali, kako se različne rešitve obnašajo v realnih pogojih in izbrali sebi najbolj ustrezno rešitev.
Les na prostem je izpostavljen raznolikim biotskim in abiotskim dejavnikom razkroja. Med biotskimi dejavniki razkroja v našem podnebnem pasu les ogrožajo predvsem glive. Lahko se razkraja več tisoč komercialno pomembnih gliv, ki se med seboj razlikujejo po fiziologiji razkroja. Praviloma se v stavbah pojavljajo druge vrste gliv, kot v gozdu ali na lesu na prostem. V Primorju les poleg gliv ogrožajo še termiti. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v gospodarske namene želimo te procese upočasniti. Večina Evropskih lesnih vrst žal nima odpornega lesa, zato na prostem hitro propade. Zato jih je treba na nek način zaščititi. Področje zaščite pa se je v zadnjem obdobju močno spremenilo. Z implementacijo EU zakonodaje s področja biocidov, so s trga umaknjeni številni klasični biocidi. Po drugi strani pa javnost ni naklonjena uporabi tropskih lesnih vrst zaradi zaščite pragozdov in iztrebljanja živalskih in rastlinskih vrst v tropih. V zadnjem obdobju pridobiva na pomenu ne-biocidna zaščita lesa, ki temelji na uporabi vodo-odbojnih pripravkov in modifikaciji lesa.
Italijanska partnerja OGS in ISMAR bosta v okviru projekta določila vpliv različnih obdelav na biom v ekološko občutljivem okolju Tržaškega zaliva, Gradeške in Beneške lagune. Nujno je, da imajo rešitve, ki jih uporabljamo v občutljivih okoljih čim manjši vpliv na živa bitja. Del testov bo izveden v laboratoriju, del pa jih bo izveden v realnem okolju Beneške lagune.
Vse te raziskave potekajo v okviru projekta DURASOFT, ki je sofinanciran iz programa Interreg Italia-Slovenija 2014-2020 in spodbuja trajnostno rabo avtohtonega lesa iglavcev in močvirskega trsa na gorskem in obmorskem območju severnega Jadrana.
Foto: BF
