Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 21.04.17 in Featured, Galerije, Inštituti, Video

UMAR: 70 let napovedovanja ekonomske prihodnosti

UMAR: 70 let napovedovanja ekonomske prihodnosti

Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je ob svoji 70-obletnici pripravil razpravo o napovedovanju prihodnosti. Vendar je že sestava omizja nakazala, da ne bo govor samo o napovedovanju v ekonomiji, pač pa o zanesljivosti in zmotah v napovedovanju bližnje in nekoliko oddaljene prihodnosti.

Sicer pa se je od ustanovitve Zavoda LRS za gospodarsko planiranje po 2. svetovni vojni UMAR razvil v institucijo, ki spremlja, analizira in napoveduje ter svetuje pri pripravi usmeritev ekonomskih in razvojnih politik, je poudaril direktor Boštjan Vasle. Tudi zato je bil urad polno vključen v pripravo ključnih dokumentov ob osamosvojitvi, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, Strategija RS za vključitev v EU in prevzem evra. Prav zadnje obdobje pa namenjajo pozornost pripravi gradiva, ki prikazuje demografske spremembe in predstavitev področja, kar bo imelo posledično določene prilagoditve na različnih nivojih.

O uporabi različnih modelov za napovedovanje prihodnosti so, poleg Vasleta, govorili tudi prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo, Sašo Stanovnik, glavni ekoomist skupine Alta in Miha Jenko, novinar časopisa Delo, pogovor pa je povezoval Igor E. Bergant. Ko gre za napovedovanje, so metode in modeli med družboslovjem in naravoslovjem različni, poudarja Lenarčič. Kako pa lahko k točnosti napovedi pomagajo računalniki? Pojasnjuje, da že obstajajo novi modeli, ki simulirajo posamezne subjekte, gospodarske, politične itd. V zanesljivost modelov vremenskih napovedi so že vgrajena nova znanja, ki se nenehno nadgrajujejo, a vendar lahko pride do napak in zmot. Zgodovina merjenja pa se preko dogodkov iz preteklosti umešča v modele in je z vidika njihovega razvoja pomembna, je pojasnil Bergant. Ekonomija pa postaja vedno bolj ekonometrija in zaposluje vedno več matematikov, fizikov…Spreminjajo se modeli, ki skušajo zaobjeti vedno bolj kompleksno in hkrati spreminjajočo se družbo. Zato tudi prihaja do težav pri dolgoročnih napovedih, je razložil Vasle. V finančnem polju, recimo pri borznih gibanjih, so napovedi težavne in finančni analitiki imajo kar precej težav. Tudi tu se veliko dela z računalniškimi modeli, ki pa človeških dejavnikov, vedno ne zajamejo. In Stanovnik predvideva, da bo tudi v prihodnje natančna borzna gibanja težko napovedati, kljub vedno boljšim in boljšim modelom. Novinarji pa posegajo po podatkih, ki jim jih posredujejo tisti, ki pripravljajo analize. In če se te institucije motijo, se to odslikava tudi na novinarskih poročilih, poudarja Jenko. Ker pa so novinarska poročila pomembna, sugestibilna in vplivajo na uresničevanje napovedi, je pomembno, da pri poročanju novinarji uporabljajo kredibilne in zanesljive, strokovno neoporečne vire, saj tako utrjujejo tudi kredibilnost določenega medija.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *