UNIVERZA NA PROKRUSTOVI POSTELJI JAVNEGA ZAVODA: avtonomnost in odgovornost univerze v RS
Svet za razvoj pri SAZU pripravlja v petek, 27. maja 2022 ob 10.uri v dvorani SAZU posvet na temo »Univerza na prokrustovi postelji javnega zavoda; avtonomnost in odgovornost univerze v RS«.
program:
10.00–10.05 odprtje (namen in pomen) posveta: prof. dr. Rado Bohinc
10.05–10.15 prof. dr. Gregor Majdič, predsednik rektorske konference, rektor UL: Odprta vprašanja družbenega položaja univerze v RS in stališča rektorske konference
10.15–10.25 prof. dr. Zdravko Kačič, rektor UM: Avtonomnost in odgovornost univerze za razvoj izobraževanja in raziskovanja – izkušnje Univerze v Mariboru
10.25–10.35 prof. dr. Lucija Čok: Slovenske univerze med akademsko tradicijo in novimi izzivi
10.35–10.45 prof. dr. Ivan Svetlik: Univerza in postmoderna država
10.45–10.55 prof. dr. Rado Bohinc, Ustavnopravni in zakonski vidiki uresničevanja avtonomnosti univerze kot javnega zavoda; teze za nov zakon o univerzi
10.55–11.05 prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Vzvodi sodelovanja univerz in raziskovalnih inštitutov
11.05–11.15 prof. dr. Boštjan Zalar, Sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi zavodi: izzivi in pričakovanja povezana z novima nacionalnima strategijama RISS in NPVŠ
11.15–11.35 prof. dr. Peter Glavič, Financiranje visokega šolstva, posebej univerz v RS
11.35–12. 35 razprava udeležencev posveta
12.35–13.00 sklepne misli in povzetek
Število udeležencev posveta v dvorani SAZU je omejeno z razpoložljivim številom sedežev, za fizično udeležbo je potrebna potrditev na spletni strani SAZU.
Interaktivno sodelovanje na daljavo v digitalnem okolju MiTeam, potrebna pa je registracija TUKAJ!
Spremljanje posveta bo omogočeno v interaktivnem okolju MiTeam in na Youtube kanalu.
Univerzalna uporaba oblike in organiziranosti javnega zavoda, tako za dejavnosti upravnega značaja (npr. na področjih, kot so pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje) kakor tudi za t. i. ustvarjalne dejavnosti (visoko šolstvo, raziskovanje, kultura znanost, javno obveščanje) krči prostor avtonomnosti, odgovornosti in ustvarjalnosti izvajalcev in ga odpira za vpliv države.
Razprava na posvetu bo razprla vprašanja, v kolikšni meri slovenski visokošolski sistem zagotavlja univerzam izobraževalno, raziskovalno in poslovno avtonomnost ter razbremenjenost administrativnih ovir v akademskem ustvarjanju in urejanju notranjih razmerij?
Razprava bo odprla tudi vprašanje, ali slovenski visokošolski sistem s podrobno zakonsko regulacijo, ki univerzi zožuje polje kreativnosti in delovanja, še zagotavlja pogoje za uresničevanje ciljev, kot so:
– k posamezniku usmerjeno učenje, ki naj bo prilagodljivo in večplastno obenem in s katerim si lahko študenti in študentke pridobijo sodobna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih terja razvijajoči se trg dela ter jim s tem povečuje karierne možnosti in zaposljivost?
– udejanjati dinamično in gibko, z raziskovanjem povezano in inovativno visokošolsko izobraževanje, ki spodbuja povezave med izobraževanjem in raziskavanjem ter vključevanje v mreže inovativnosti?
Preverjali bomo naslednjo tezo: dokler bo univerza javni (de facto: državni) zavod in s tem podrejena upravni hierarhije države, in ne od države avtonomna javna ustanova, ki deluje po načelih prirejenosti, partnerstva in vzajemne odgovornosti z državo kot ustanoviteljem, obstaja resna ovira za udejanjanje ustavnega in akademskega načela avtonomnosti. Zaradi prepodrobnega zunanjega urejanja notranje organizacije in študijskega procesa na univerzi, namesto da bi bilo to prepuščeno samoregulaciji univerze (visokošolskega modela organiziranosti, položaj članic znotraj modela, organizacija izvedbe študijskega procesa, materialni pogoji za študij, imenovanje visokošolskih učiteljev v naziv, obseg in organizacija pedagoške obveznosti …), ne moremo govoriti o avtonomiji univerze po evropskih standardih EUA (Trends 2010: A decade of change in European Higher Education).
V Sloveniji moramo sprejeti zakon o univerzi in temeljito preurediti tudi ostalo visokošolsko zakonodajo ter postaviti nova težišča strategije za področje visokega šolstva in raziskovanja. Zakon o univerzi bi moral urediti le tisto, kar je po mnenju univerze treba urediti, da se vzpostavijo partnerska razmerja in odpravijo razmerja oblastne hierarhije med državo in univerzo. Ostala regulativa naj bo v pristojnosti univerze, ki samo po tej poti postane avtonomna.
Foto: SAZU
