Veliki obeti projekta Genom človeške ribice
Univerza v Ljubljani in Biotehniška Fakulteta (BF) UL sta z znanstveniki iz Kitajske in Danske podpisali sodelovanje pri raziskovanju zahtevnega projekta genoma človeške ribice. Njegova značilnost je, da je kar petnajstkrat večji od človeškega genoma.
Človeška ribica ( Proteus anguinus), je največja izključno jamska žival na svetu. Najdemo jo le v jamah Dinarskega krasa na Balkanskem polotoku, v največjem številu pa v Sloveniji. Lahko bi rekli, da je ena največjih dragocenosti v Sloveniji izjemno bogate jamske biodiverzitete in naravne dediščine.
Odkritje človeške ribice oz. močerila sega v začetke raziskovanja podzemlja. Ko je Janez Vajkard Valvasor 1689 v Slavi vojvodine Kranjske opisoval vrhniške »zmajeve mladiče« ,seveda ni niti slutil, da gre za novo vrsto, ki jo je šele pozneje, leta 1768, znanstveno opisal J.N. Laurenti in jo poimenoval Proteus anguinus.
Zaradi neprijaznega okolja v podzemnem svetu, je razvila številne posebnosti. Tako je vid nadomestila s čutilnim sistemom, ki ji omogoča orientacijo v odsotnosti svetlobe. Zaradi izgube pigmenta je dobila značilno rožnato barvo, upočasnila je presnovo, lahko preživi celo več let brez hrane in preživi tudi do sto let. Kar je še posebej presenetljivo, ima zmožnost popolnoma obnoviti poškodovane ali celo manjkajoče okončine.
Omenjene značilnosti so velik izziv za znanstvenike. Zato slovenski raziskovalci že desetletja trudijo razumeti njeno ekologijo, življenski slog in morebitne bolezni, tudi zato, da bi lahko to ogroženo vrsto zaščitili pred morebitnimi nevarnostmi današnjega časa. Nekatere raziskave pa bi utegnile v prihodnosti pomagati tudi človeku. Kako razvozlati uganko dolgoživosti človeške ribice, njene sposobnosti stradanja in obnavljanja organov? Zato so se združili z znastveniki iz Danske in Kitajske, kjer bodo določili zaporeddje genoma – njene celotne DNK. Kot smo že omenili, predstavlja določevanje tega zaporedja kar velik zalogaj, saj je celoten genom kar petnajstkrat večji od človeškega in tudi bistveno večji od kateregakoli drugega organizma, ki so ga znanstveniki do danes uspeli razvozlati. Take raziskave pa lahko opravijo najbolj zmogljive sodobne tehnologije, kakršnih pa v Sloveniji nimamo. Prav zato je potrebno in dobrodošlo sodelovanje s tujimi partnerji.
V omenjenem projektu bodo določili celoten genom te izjemne živali, sodelovali pa bodo slovenski biologi BF pod vodstvom prof. dr. Nine Gunde-Cimerman in prof. dr. Roka Kostanjška, ki bosta zagotavljala vzorce in biološko razlago pridobljenih podatkov, Kitajski inštitut BGI bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizi podatkov, Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund (Aarhus, Danska in Qingdao, Kitajska) pa bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinski razlagi.
Pomembno je, da bodo rezultati sodelovanja objavljeni v mednarodnih znanstvenih revijah. Predstavljali naj bi velik napredek v raziskavi človeške ribice, katere proučevanje tudi v prihodnje lahko ponudi še mersikaj zanimivega in uporabnega.
Foto: Foto studio Nora
