Virusi tudi v vodi? Da, so dokazi raziskovalcev z NIB
Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so prvi pokazali, da so v odpadnih vodah prisotni tudi rastlinski virusi, ki so kot infektivni sposobni okužiti rastline. S tehnologijo koncentriranja virusov s pomočjo pametnih filtrov slovenskega podjetja BIA Separations ter z visokozmogljivim sekvenciranjem so uspeli zasledovati genome virusov, drugih mikrobov in višjih organizmov. S tem so omogočili sledenje populacijam na širšem območju, s katerega se odpadne vode stekajo v čistilno napravo. Dosežek je bil ta teden objavljen v priznani reviji Water Research, vodilni reviji s področja vodnih virov, ki jo izdaja Mednarodno združenje za vodo (International Water Association, IWA).
Vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar pravi, da se v času, ko je beseda virus postala povsem vsakdanja, še posebej zavedamo, kako malo pravzaprav vemo o virusih in kako pomembno je preučevanje teh nevidnih, pa vendar vseprisotnih mikrobov. Na NIB se že vrsto let ukvarjajo z virusi v različnih vodnih vzorcih, zdaj so tudi zaposleni z detekcijo novega koronavirusa v odpadni vodi. Prva avtorica članka Katarina Bačnik poudarja, da so rastlinski virusi, torej takšni, ki povzročajo bolezni pri rastlinah, prisotni tako v vtoku v čistino napravo kot tudi v iztoku, ki se izliva v bližnjo reko. Z uporabo sekvenciranja virusnih nukleinskih kislin so zaznali 47 različnih vrst patogenih rastlinskih virusov, med njimi tudi takšnih, ki predhodno niso bili opisani v Sloveniji. Potrdili pa so tudi njihovo infektivnost oziroma sposobnost okužbe rastlin. Poleg rastlinskih virusov, na katere je bila študija osredotočena, so v vzorcih odpadne vode zaznali tudi prisotnost bakteriofagov (virusov bakterij) in nekaterih človeških virusov, ki povzročajo gastrointestinalne bolezni.
Prisotnost rastlinskih, živalskih in humanih virusov v vodi predstavlja veliko tveganje v primerih, ko odpadne vode recikliramo, denimo za zalivanje rastlin, kar je razširjena praksa v številnih predelih sveta. Seveda pa tudi sproščanje virusov v reke lahko vodi do prenosa virusne okužbe, če se voda iz reke uporablja za zalivanje ali pa če virusi poiščejo novega gostitelja, torej rastlino v bližini vode.
Raziskava je potekala pod vodstvom prof. dr. Maja Ravnikar, sodelujejo tudi Katarina Bačnik, dr. Denis Kutnjak, dr. Ion Gutierrez Aguirre, dr. Nataša Mehle, Anja Pecman in dr. Magda Tušek Žnidarič.
Povezava na objavo članka v reviji Water Research:
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0043135420301640?via%3Dihub.
Foto: Jože Suhadolnik
