Visoki, a uresničljivi cilji na področju znanosti
Brez znanosti ni razvoja in napredka. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport si zato z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi bilo področje znanosti – tako s strani vlade kot tudi v očeh javnosti – prepoznano kot prioritetno. Postati moramo visokotehnološka družba, če želimo biti enakovredni najbolj razvitim državam in soustvarjati svetovne znanstvene trende. Da bi do leta 2022 dosegli cilj 1 odstotek BDP javnih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost, se bo treba še precej potruditi in močno okrepiti zviševanje sredstev v prihodnjih treh letih. A ob političnem in družbenem soglasju, da je področje znanosti ena od prioritet, je omenjeni cilj uresničljiv.
Z urejenim in stabilnim sistemskim financiranjem znanstveno raziskovalne dejavnosti bodo omogočili razvoj odlične znanosti ter prenos znanja v družbo in gospodarstvo. Z dodatnim financiranjem, ki so ga za področje znanosti zagotovili v rebalansu proračuna za letošnje leto, bodo podprte aktivnosti, ki so bile v preteklosti najbolj zapostavljene, oziroma tista področja, kjer je potreba po dodatnih financah najbolj akutna. Zavedajo se, da s povečanjem sredstev v letu 2019 ne bodo odpravili vseh pomanjkljivosti in nadoknadili zaostankov iz preteklih let. Začeli pa bodo s procesi, ki bodo ob predvideni znatni rasti sredstev v naslednjih letih pomenili dvig konkurenčnosti in atraktivnosti slovenskega raziskovalnega okolja.
Integralna sredstva MIZŠ za znanstveno raziskovalno dejavnost so se v rebalansu proračuna 2019 povečala za 21.220.121 evrov, od tega 15.866.645 evrov za raziskovalno dejavnost, ki se financira preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Gre za 11,4-odstotno povečanje glede na realizacijo v letu 2018.
Napredek seveda lahko dosežemo le z ustrezno opremo in delovnimi pogoji. Zato so si v letu 2019 med drugim zadali, da kot država prispevamo k izgradnji vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture in slovenskim raziskovalcem omogočimo dostop do vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture. V letošnjem letu bodo sofinancirali devet raziskovalno-razvojnih programov, ki spodbujajo konzorcijske partnerje k vključevanju v globalne verige vrednosti oz. znanja in s tem k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere ter h krepitvi podpornega okolja za inovacijsko razvojne procese. Ena od prioritet v tem letu je tudi sofinanciranje izgradnje centra odličnosti InnoRenew CoE in nabava vrhunske raziskovalne opreme, ki bo prispevala k znanstveni odličnosti, dvigu kompetenc slovenskih udeležencev in razvoj znanja na področjih, kjer je Slovenija zaradi naravnih danosti lahko globalni voditelj.
Dejstvo je, da je zaradi globokih rezov v preteklosti znanost podhranjena. Poleg višjih finančnih sredstev pa so potrebne tudi sistemske spremembe na področju raziskav in inovacij. Zato so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravili predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ta prinaša številne novosti, s katerimi se odpravljajo dosedanje pomanjkljivosti, identificirane v različnih nacionalnih in mednarodnih evalvacijah sistema. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema je s predlogom zakona tako prvič določeno kot odgovornost vseh resorjev za spodbujanje in usmerjanje raziskav in inovacij na njihovih področjih. S tem je znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost opredeljena kot horizontalna dejavnost, potrebna za delovanje različnih ministrstev. Zato je tudi njeno oblikovanje in izvajanje koordinirano na ravni vlade, v širšem kontekstu pa znotraj Sveta za razvoj Republike Slovenije, ki ga zakon uvaja namesto sedanjega Sveta za znanost in tehnologijo.
S predlogom zakona naslavljajo tudi vprašanje etike v znanosti, ki je novo poglavje zakona. Tako se vzpostavlja Nacionalni svet za etiko v znanosti, pod vodstvom SAZU, njegovi člani pa so še predstavniki IAS, RKRS, KOsRIS in Skupnosti samostojnih VŠZ. Novost je tudi opredelitev nagrajevanja raziskovalcev, kjer je predlagan sistem bonusov, ki bo omogočil stimulativno nagrajevanje najboljših raziskovalcev. Eden ključnih poudarkov zakona je tudi na avtonomiji javnih raziskovalnih organizacij. Poleg svobode na področju znanstvenoraziskovalnega udejstvovanja določa tudi avtonomno razpolaganje s premoženjem, ki ga imajo sedaj v upravljanju. Predlog zakona, z namenom lažjega prenosa raziskovalnih rezultatov v prakso in gospodarstvo, opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko javna raziskovalna organizacija ustanovi nov zavod ali gospodarsko družbo.
Kako se Slovenija umešča na področju znanosti v mednarodnem merilu?
Iz poročila o uresničevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS) izhaja, da je dvanajstih osrednjih kazalnikov za spremljanje izvajanja RISS sedem kazalnikov nad povprečjem EU (novi doktorji znanosti, delež raziskovalcev med delovno aktivnimi, delež raziskovalcev v poslovnem sektorju, znanstvene raziskave v soavtorstvu s tujimi raziskovalci, delež MSP s tehnološkimi inovacijami, delež zaposlenih v dejavnostih visoke tehnologije, izvoz proizvodov visoke in srednje visoke tehnologije) in štirje nad povprečjem skupine držav, ki so inovacijske voditeljice in močne inovatorke (novi doktorji znanosti, delež raziskovalcev v poslovnem sektorju, delež zaposlenih v dejavnostih visoke tehnologije, izvoz proizvodov visoke in srednje visoke tehnologije). Slovenija ima dobro vpetost slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodni prostor (pri okvirnih programih EU smo po vključenosti v različna mednarodna raziskovalna omrežja na drugem mestu v EU, takoj za Finsko). Na področju človeških virov v raziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenija nad povprečjem Evropske unije, zlasti zaradi visokega deleža novih doktorandov in dosežene stopnje visokošolske izobraženosti. Število novih doktorjev znanosti se je povečalo, največ med državami članicami EU.
V Sloveniji se od začetka izvajanja RISS povečuje delež hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij med vsemi malimi in srednjimi podjetji. Izboljšan je dostop do kapitala in virov financiranja za inovativna podjetja. Povečuje se tudi zaposlenost v hitro rastočih podjetjih v inovativnem sektorju. Glede na leto 2011 je Slovenija v primerjavi s povprečjem EU izboljšala svoj položaj. Inovacijska sposobnost podjetij za povečanje mednarodne konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva se je v tem obdobju dvignila, če jo merimo s povečano tehnološko zahtevnostjo izvoza. Glede na izvoz srednje- in visokotehnoloških proizvodov je bila Slovenija v letu 2016 tik nad povprečjem držav EU, a s polovično rastjo, kot jo beležijo države EU od leta 2010.
Slovenski raziskovalci so med produktivnejšimi v Evropi po številu znanstvenih objav, kjer Slovenija zaseda osmo mesto med državami EU. Tudi s številom publikacij v soavtorstvu s tujimi avtorji je Slovenija v EU nadpovprečna. Delež nacionalnih znanstvenih objav med 10 odstotki najbolj citiranih objav na svetu se je izboljšal, a je še vedno pod povprečjem EU (na 19. mestu).
Slovenija v okvirnih programih EU za raziskave uradno sodeluje od leta 1999. V zadnjem okvirnem programu EU za raziskave Obzorje 2020 pa je bilo po podatkih Evropske komisije v Sloveniji v prvih štirih letih in pol (od 1. 1. 2014 do 1. 7. 2018) izvajanja Obzorja 2020 v primerjavi s 7. OP povprečno letno število prijav na projekte višje za več kot enkrat (za 122 %), in sicer se je s povprečno 746 prijav na leto v 7. OP povečalo na 1.653 prijav na leto v Obzorju 2020. Po številu prijav na 1.000 raziskovalcev in razvojnikov se Slovenija s 76 prijavami uvršča na 2. mesto, takoj za Ciprom.
V Obzorju 2020 je Slovenija do 13. novembra 2018 pridobila 209 milijonov evrov oziroma v povprečju 47 milijonov evrov na leto, kar je v primerjavi s 7. OP kar 96 odstotkov več (7. OP povprečno 24 milijonov evrov letno). Po številu izvajalcev na 1.000 raziskovalcev in razvojnikov se Slovenija z 9,6 izvajalca uvršča na 5. mesto med državami EU.
Na povečanje kakovosti in mednarodno prepoznavnost ter konkurenčnost znanosti v Sloveniji kaže med drugim večja uspešnost slovenskih raziskovalcev na treh vrstah razpisov ERC (razpis za začetek samostojne poti raziskovalca (angl. Starting Grant), razpis za utrjevanje samostojne poti raziskovalca (Consolidator Grant) in razpis za priznanega raziskovalca (Advanced Grant), ki so v letih 2015–2017 pridobili financiranje štirih projektov, in sicer po enega v letih 2015 in 2016 ter dva v letu 2017, v primerjavi z obdobjem 2011–2014, ko so pridobili dva projekta (po enega v letu 2011 in 2012), in uspešnost JRO na razpisih mehanizma »povezovanje vrhunskih raziskovalnih ustanov in regij z manj razvitim področjem raziskav, razvoja in inovacij«.
