Zakaj je antisnov tako redka?

Univerza v Ljubljani  vabi v ponedeljek 7. junija 2021 ob 16. uri  preko videokonferenčne programske opreme ZOOM (https://uni-lj-si.zoom.us/j/97589961965). na poljudnoznanstveno predavanje prof. dr. Jureta Zupana, člana Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) in docenta na Univerzi Cincinnati o problemu, ki ga fizikom še ni uspelo razjasniti. Snov in antisnov sta si zelo podobni, imata skoraj identične lastnosti, le naboj je drugačen. Antielektron oz. pozitron je pozitivno nabit, za razliko od negativnega elektrona. Zakaj je potem vse, kar vidimo okrog nas – mize, stoli, knjige … – sestavljeno iz snovi in ne antisnovi? Kako to, da je snov po prapoku prevladala nad antisnovjo? Odgovor je pomemben za naše razumevanje sveta; če bi bilo v zgodnjem vesolju enako snovi kot antisnovi, potem nas sploh ne bi bilo. Kaj je v zakonih fizike  omogočilo prevlado snovi?  Dr. Zupan  bo  orisal problem, ki ga ima s pojasnitvijo teh vprašanj standardni model osnovnih delcev, in nakazal, kateri eksperimenti v fiziki delcev nam lahko ponudijo razrešitev problema z meritvami, ki jih bodo fiziki opravili v prihodnosti.