Znanost in tehnologija v Sloveniji – danes in jutri?
Državni svet, Svet za znanost in tehnologijo ter Svet za visoko šolstvo organizirajo posvet z naslovom Znanost in tehnologija v Sloveniji – danes in jutri?, ki bo v ponedeljek, 19. junija 2017, ob 10. uri v dvorani Državnega sveta, Ljubljana, Šubičeva 4.
Posvet je namenjen soočenju z izredno kritično situacijo na področju znanosti in raziskovanja v Sloveniji, ki bo kmalu dosegla svoj katastrofalni padec, če se trendi čim prej drastično ne obrnejo v smer povečanega vlaganja v raziskovalno dejavnost in uredijo razmere v znanosti.
Cilj posveta je predstavitev konkretnih predlogov, kako se rešiti iz krize, ki negativno vpliva na prenos znanj v sodobne tehnologije in storitve oz. inovacijsko dejavnost. Zmanjševanje financiranja in zastarelo organiziranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti in posledično tudi visokega šolstva ovira možnosti za razvoj inovativne družbe blagostanja, ki temelji na lastnih sposobnostih in kapacitetah. Prakse vseh razvitih držav kažejo, da edino vlaganje v to dragoceno družbeno vrednoto zanesljivo prinaša visoko dodano vrednost, konkurenčnost in trajnostni razvoj. Vlaganja v temeljno znanost se dokazano v nekaj letih povrnejo v sedemkratni vrednosti. Brez teh atributov v turbulentni evropski oz. globalni ekonomiji ne moremo preživeti kot gospodarsko samostojna družba.
Leta 2011 sta bila sprejeta Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020 in Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, ki se ne izvajata v predvidenih časovnih okvirih. V letih varčevanja je bila znanosti odrezana najbolj tanka rezina kruha! Iz predloga proračuna za leto 2017/2018 je razvidno, da se bo financiranje osrednje Agencije za raziskave in razvoj (ARRS) zmanjšalo od 25 do 30 % v primerjavi z letom 2011, kar pomeni izenačitev z višino vlaganj leta 2007. Zmanjševanje finančnih sredstev za področje znanosti nikakor ne bo prispevalo k državnemu proračunu oz. ustavnemu zlatemu pravilu, pač pa bodo inovacije v gospodarstvu manj konkurenčne in se odplačevanje dolga s tem prenaša že na tretjo generacijo zanamcev. Vsaka (evropska) država mora sama financirati svoje temeljne raziskave in se ne zanaša na skupne sklade, ki so le dodatek – češnja na torti! V interesu naše države je, da intelektualni potencial državljanov izkoristi in okrepi. Vložena sredstva v temeljno znanost v javnih raziskovalnih organizacijah – univerzah in samostojnih inštitutih – torej temeljne in aplikativne raziskave se tudi pri nas praviloma zrcalijo v razvoju in uporabi novih tehnologij in inovacijah visoke dodane vrednosti. Država in njeni državljani moramo (po)ostati neodvisni od tujega kapitala in multinacionalk oz. zmanjšati našo ekonomsko odvisnost od globalnega trga. Sposobnosti in realne možnosti za povečanje konkurenčnosti lastnega poslovnega sektorja nam to še vedno omogočajo.
foto: Luc Asbury/Freeimages
