Znanost ob 13h: se nam obeta razvojni preobrat?
Ljubljana, 11. november 2015: Institut »Jožef Stefan« je v sodelovanju s Trombo, spletno agencijo za promocijo znanosti, in še ob pobudi MIZŠ, SAZU, Univerze v Ljubljani, ARRS, Kemijskega instituta, Nacionalnega instituta za biologijo in Ekonomske fakultete pripravil prvo od omizij Znanost ob 13h. Namen srečanja akademikov, raziskovalcev, znanstvenikov, univerzitetnih učiteljev in resornega ministrstva je bil soočiti stališča in izčistiti vprašanja, povezana z vlogo in pomenom znanosti v strukturnem, razvojnem preboju.
Razpravo lahko razumemo tudi kot potrebo, da se o znanosti začne pogovarjati na drugačen način, da se znanju da veljavo, da se ga pojmuje kot zagotovilo rasti in ustvarjanja dodane vrednosti. Tako naravnanost razprave sta v celoti poudarila tudi gostitelj srečanja, direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič in ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič.
Sicer pa se je pogovor osredotočal predvsem na zdaj aktualno strategijo pametne specializacije, v okviru katere bodo naravnani projekti v tesni povezanosti znanosti in gospodarstva. To naj bi vodilo do tehnološkega preboja in umeščanja na trg z največjo dodano vrednostjo. Žal se predstavniki gospodarstva vabilu niso odzvali, je pa bilo slišati, da je zdajšnje sodelovanje ni zadostno, kar prav kliče po iskanju razlogov za to. In v takem stanju bo oblikovanje strateških partnerstev, ki jih zahteva projekt pametne specializacije, izredno kompleksno in zahtevno.
Znanstveniki poudarjajo, da ob teh projektih ne sme umanjkati finančno sodelovanje države, poiskati je potrebno partnerje iz tujine, saj je ob razdrobljenem in finančno podhranjenem slovenskem gospodarstvu težko pričakovati, da bo z vlaganji podprlo tovrstne raziskave. Razvojni oddelki v industriji, ki bi lahko znanosti dali ideje, v katero smer obračati raziskave, so v zadnjih desetletjih opešali ali pa jih sploh ni. S ponovno vzpostavitvijo razvojnih oddelkov pa se odpira priložnost, kjer bi se lahko kalili mladi raziskovalci, ki bi v prihodnje zagotovili ustrezno podporo gospodarstvu in usmeritvam razvojnih projektov.
Minula leta, ko smo doživljali financializacijo, ki je na obrobje potisnila industrijsko dejavnost, področje znanosti, raziskovanja in drugo, so se izpela v globoki krizi. Po besedah vseh udeležencev pa je zdaj čas ponovne oživitve, čeprav na drugačen način. In tu mora vstopiti znanost z vsemi institucijami. Čeprav je kondicijsko oslabljena zaradi visokih finančnih rezov, pa ji znanja gotovo ne manjka.
