Znanstvenica Maria Luiza Vilela Oliva na obisku v Sloveniji

 

Prof. dr. Maria Luiza Vilela Oliva z Oddelka za biokemijo Zvezne univerze v Sao Paulu v Braziliji je študirala kemijo na Fakulteti Oswalda Cruza v Sao Paulu, magistrski (1981) in doktorski (1988) študij molekularne biologije pa je zaključila na Zvezni univerzi v Sao Paulu. Več let se je izpopolnjevala na postdoktorskem študiju na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Po vrnitvi v Brazilijo se je zaposlila na svoji matični univerzi, kjer v okviru Medicinske fakultete predava na katedri za biokemijo. Vodi tudi laboratorij za preučevanje rastlinskih proteinov in njihovo uporabo v medicinske namene. V zadnjih letih je bila že nekaj krat na obisku v Sloveniji, kjer se je povezala z Nacionalnim inštitutom za biologijo. Z njegovo direktorico, prof. dr. Tamaro Lah Turnšek, že načrtujeta tesnejše sodelovanje.

S profesorico Olivo smo se pogovarjali po njenem predavanju na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naslov predavanja: »Protein Ecti iz rastlinskega vira je visoko selektiven inhibitor sesalčjih encimov z dokazanim proti-vnetnim, proti-tromboznim in proti-tumorskim delovanjem«

 

Lahko uvodoma z nekaj poudarki povzamete Vaše današnje predavanje?

V svojih raziskavah se ukvarjam z rastlinami in s proteini, ki jih iz njih izoliramo. Te proteine preučujemo v različnih projektih, kjer ugotavljamo njihov vpliv na raka, vnetja, tromboze in druge bolezni. Danes sem na predavanju govorila o proteinu EcTI (Enterolobium contortisiliquum trypsin inhibitor), rastlinskem proteinaznem inhibitorju, katerega delovanje na patogena stanja organizmov preučujemo v našem laboratoriju. EcTI ima dokazano proti-vnetni učinek, vnetni odziv sprožen z LPS, ki poviša adherenco, migracijo in mobilnost celic, je bil občutno znižan. Številne študije kažejo tudi na proti-trombozno delovanje EcTI. To smo potrdili na modelu arterijske tromboze, saj je prišlo zaradi vnosa inhibitorja do popolne okluzije karotidne arterije. Zelo pomembno je tudi njegovo delovanje na raka. Preučevali smo ga na primeru melanoma pri glodavcih, njegov volumen se je zmanjšal za 80 do 90 odstotkov.

Iz katerih rastlin pridobivate ta protein?

Protein pridobivamo iz semen vrste stročnice, ki raste v Braziliji, njeno latinsko ime je Enterolobium contortisiliquum. Gre za rastlino, ki jo pri nas srečate na vsakem koraku. Se pa naša raziskovalna skupina ukvarja z mnogimi avtohtonimi brazilskimi rastlinami, izbiramo rastline, ki jih doslej ni še nihče preučeval ali pa so raziskane premalo.

Kako dolgo potekajo raziskave na tem področju?

Vsak dan naletimo na kakšna nova dognanja, a raziskave potekajo že več kot dvajset let in temeljijo na delu cele vrste znanstvenikov.

Sodelujete s slovenskimi raziskovalci? Je plod tega sodelovanja tudi vaš obisk v Sloveniji?

Da, sodelujem s prof. dr. Tamaro Lah Turnšek, moja dobra prijatelja sta tudi dr. Boris Turk iz Biotehniške fakultet in prof. dr. Vito Turk, ki prav tako preučuje proteine. Ampak z dr. Lah Turnškovo sedaj načrtujeva še tesnejše sodelovanje. Upam, da bo kmalu prišlo do plodne izmenjave znanj in študentov. Moram pa reči, da sodelovanje med Brazilijo in Slovenijo že poteka. Moj kolega dela trenutno na skupnem projektu, ki ga financira naša mestna občina. Pripravljamo pa še en nov, velik mednarodni projekt, ki ga podpira brazilska vlada. V prvi vrsti se je to sodelovanje pravzaprav začelo na podlagi meddržavnega dogovora med Brazilijo in Slovenijo, ki nas je spodbudilo, da smo na univerzi začeli razmišljati v tej smeri.

Velikokrat razmišljamo, kako uveljavljeno je posamezno področje znanosti v določenih okoljih. Kaj bi lahko rekli za biokemijo v Braziliji? Kako je z javno podporo, prepoznavnostjo? Kakšen pomen imajo biokemijske raziskave?

Biokemija je zelo pomembno znanstveno področje. Še posebej z vidika medicine. V Braziliji smo biokemiki spoštovani, tudi politiki in podeljevalci javnih sredstev spoštujejo naše delo in vidijo v njem velik pomen. Naša Medicinska fakulteta slovi po svojih doktorskih in postdoktorskih študijah, naša katedra za biokemijo je med najbolj priznanimi v Braziliji.

Foto: Igor Domijan

Glede na to, da se vaša univerza nahaja v Sao Paolu, gospodarskem središču Brazilije, me zanima, če to vpliva na dostopnost sredstev, opremljenost laboratorijev ipd. v primerjavi s podobnimi raziskovalnimi institucijami drugod po državi?

Moram povedati, da imamo veliko srečo. V Sao Paulu deluje izredno uspešna znanstvena fundacija FAPESP, ki nam finančno zelo pomaga. Naše projekte financirata skoraj v celoti zvezna in državna vlada.

Ali vaša univerza spodbuja aplikativne raziskave, ki bi bile tržno zanimive in bi se lahko financirale tudi iz zasebnih sredstev? Vas podpirajo tudi podjetja? Je vaše delo tržno zanimivo?

S tem imamo velike težave. Podjetja nas (še) ne financirajo, čeprav v zadnjem času v Braziliji veliko delamo na tem. Smo pa šele na začetku poti. Upam, da bomo našli način, kako jih pritegniti k sodelovanju. Zelo bi si želela tovrstne podpore, saj izvajamo laboratorijske raziskave, ki zahtevajo velika finančna sredstva. Seveda je lažje z raziskavami, ki delajo na tržno zanimivem izdelku, zanje se investitor najde hitreje. Najtežje je dobiti prave ljudi, ki bi jih to zanimalo in imajo za to na voljo sredstva. Največja težava je v tem, da je naša univerza državna, zaradi tega pa se pojavljajo vprašanja povezana s patenti. Naše delo je seveda zanimivo za farmacevtska podjetja, a če se z raziskavami ukvarjamo v okviru univerze, podjetje ne more pridobiti patenta, patent dobi univerza. Katero podjetje bi hotelo vlagati v moje delo, če bi pri tem patent šel v druge roke?

Ali nameravati s Slovenijo sodelovati v kakšnih konkretnih projektih?

Seveda. Pravkar se pogovarjamo s slovenskimi raziskovalci, ki se prav tako ukvarjajo z inhibitorji. Preučujemo, v katerih od naših projektov bi lahko z njimi sodelovali. Razmišljamo tudi o izmenjavah slovenskih in brazilskih študentov. Eden od študentov, ki sodeluje pri pripravi najinega projekta z dr. Lah Turnškovo, se nam bo mogoče prav kmalu pridružil v Braziliji. Sodelovanje, interakcija je v študentskih letih zelo pomembna. V mojem laboratoriju pogosto gostujejo študenti iz drugih držav. Trenutno imamo gostjo iz Nemčije. Tako je zadovoljna, da se sploh ne želi vrniti domov. Pa ne gre le za to, da se uči dela v laboratoriju, gre za druženje z ljudmi, izmenjavo mnenj, sodelovanje. Prav to je najbolje, kar lahko storimo za mlajše generacije.

Kakšno pa je zanimanje brazilskih študentov – vidijo v biokemiji perspektivni študij in poklic, ki jim bo omogočil ne le uveljavljanje svojih interesov, ampak tudi zaposlitvene perspektive?

Študenti ljubijo delo v mojem laboratoriju. Navdušuje jih možnost, da lahko pripomorejo pri iskanju rešitev za ozdravitev kakšne bolezni. To je zelo privlačno. Moram pa, na žalost, povedati, da pri tem ne bodo veliko zaslužili. V našem poklicu je ta perspektiva skoraj ničelna. Prav včeraj se mi je nek študent na Facebooku potožil, kako mu je težko, ker ne more najti zaposlitve. Resnično imam rada svoje delo, a svojemu sinu te poklicne odločitve ne bi svetovala. Žalostno je, da tako govorim. Dejansko pa moramo imeti to, kar počnemo, zelo radi, in delati moramo zelo trdo. Lahko nam prinaša veliko veselja, ne pa tudi veliko denarja.

Tamara Vodopivec

 

Summary of the lecture by dr. MARIA LUIZA VILELA OLIVA (University of Sao Paulo, Brazil) at the National Institute of Biology in Ljubljana, Slovenia:

A PROTEIN FROM PLANT SOURCE EcTI IS HIGHLY SELECTIVE FOR INHIBITION OF MAMMALIAN ENZYMES PLAYING A ROLE AS AN ANTI-INFLAMMATORY, ANTITHROMBOTIC, AND ANTI-TUMOR AGENT

The high-resolution crystal structures of free EcTI, a Kunitz proteinase inhibitor, of its complex with bovine trypsin, was determined. The action of EcTI has been studied in inflammation, coagulation, and tumor models since, in addition to trypsin, EcTI also, by yet not qute revealed mechanism, inhibits plasmin, plasma kallikrein, human neutrophil elastase, and the activation of both MMP-2 and MMP-9.

EcTI inhibited the adhesion, migration, and cell invasion of gastric cancer cells by decreasing their expression and by disrupting the cellular organization of molecules involved in the formation and maturation of invadopodia, such as integrin β1, cortactin, neuronal Wiskott-Aldrich syndrome protein, membrane type 1 metalloproteinase, and MMP-2. Moreover, gastric cancer cells treated with EcTI exhibited significant decrease in intracellular phosphorylated Src and focal adhesion kinase, both integrin-dependent cell signaling components. In vivo, EcTI impaired the development of murine melanoma by decreasing the tumor volume 80-90%.

EcTI also showed anti-inflammatory activity since the extent of roller, adherence and migration of the cell behavior exacerbated in LPS-induced inflammatory response was reduced in the EcTI-treated group. Finally, as numerous studies have shown, the relationship between cancer and coagulopathy, the antithrombotic action of this protein, in a model of arterial thrombosis, was also investigated and the inhibitor was able to prolong the time to total occlusion of the carotid artery, indicating that this potent multifunctional plant inhibitor is also able to prevent thrombosis. Thus, EcTI may contribute to the elucidation of biochemical pathways involved in inflammation, tumor repression, and thrombosis, among other pathogenic conditions.