Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Papič

Visokošolsko poučevanje je bilo zaradi pandemije na hitro preseljeno iz predavalnic v spletne učilnice, ki pa imajo omejene možnosti izvajanja v virtualnem okolju. O razmisleku take dolgotrajne oblike so govorili tudi na virtualnem posvetu slovenskih univerz, kjer so opozorili, da takega dogotrajnegaa  načina univerzitetnega poučevanja ni mogoče vzdrževati na kvalitetni ravni dalj časa. Rektor Univerze v Ljubljani  prof. dr. Igor Papič pojasnjuje kako so se prilagodili novim razmeram, kako izboljšujejo digitalne kompetence, čeprav te že v izhodišču ne predstavljajo večjega problema med univerzitetnimi ljudmi. Premislek pa ponujajo  tudi njegovi komentarji, ki se nanašajo na mnenja nekaterih evropskih intelektualcev, npr. francoskega filozofa Alaina Badioua, ki pravi, da bi morali v teh časih prav intelektualci razmisliti o vlogi javnega izobraževanja, utrjevanju kritičnega mišljenja in sposobnosti kognitivnega mapiranja družbenih procesov. Študentje, ki se zavzemajo za znanje, bi morali skupaj s profesorji premisliti, kaj pomeni ta transformacija univerze in skupaj naj bi našli način, kako preseči tehnološki razkroj, kar naj bi omogočalo oblikovanje neke nove kulture. Papič z izjemnim občutkom družboslovnega oziroma humanističnega vpogleda v ta vprašanja v bistvu preseneča, saj je po svoji profesionalni orientaciji tehnično, naravoslovno izobražen. Njegov širok opus znanja se kaže tudi ob vprašanju prihodnosti razvoja celotnega intelektualnega in raziskovalnega polja v neki družbi. Nekatere države, ki so že prešle te stopnje razvoja, so ob fragmentaciji  raziskovalnega potenciala povezale mreže javnih univerz in javnih raziskovalnih zavodov pod enotno blagovno znamko. Če kdaj, je zdaj v času pandemije postalo jasno, da civilizacija potrebuje znanost, zato je tudi prepletanje  gospodarskega  in razvojno-raziskovalnega in  izobraževalnega  polja na konkretni ravni pogoj za vzdržen prihodnji razvoj.