Primerjava ogroženosti morskih ekosistemov severnega Jadrana in zaliva Chesapeake na Vzhodni obali ZDA
V okviru obeležitve 50-letnice Morske biološke postaje Piran (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pred nekaj leti, je letos pri ugledni založbi Wiley AGU Geophysical Monograph Series izšla knjiga »Obalni ekosistemi na prehodu: Primerjalna analiza severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake« (2021).
Knjiga je nastala v sodelovanju med raziskovalci ZDA, Slovenije, Hrvaške in Italije ter je nadgradila raziskovanje ekosistemov v severnem Jadranu in Zalivu Chesapeake. Delo širi primerjavo ekosistemov in znanje o antropogenih vplivih na obalne ekosisteme, kjer je koncentrirano tako prebivalstvo kot izkoriščanje naravnih virov. Ponovni pregled obeh ekosistemov je omogočil, da so raziskovalci ocenili zlasti lokalne vplive v zadnjih letih z vidika globalnih podnebnih sprememb ter uspešnost posegov za upravljanje in zmanjševanje antropogenih vplivov na obalne ekosisteme.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), prof. dr. Maja Ravnikar je poudarila, da gre za odlično in dolgoletno sodelovanja NIB z ameriškimi raziskovalci. V prihodnje se bo sodelovenje še bolj okrepilo, saj bo NIB čez dve leti dobil nove prostore z izjemno moderno raziskovalno infrastrukturo – Biotehnološko stičišče. Tudi Michael Marble je v imenu veleposlaništva ZDA izrazil zadovoljstvo ob uspešnih raziskovalnih projektih Za Karla Radovaca, podžupana Občine Piran so zaključki raziskave za lokalno okolje pomembni, saj tako dobivajo usmeritve za življenje in ohranjanje morskih ekosistemov ter obale.
Da je znanststveno poslanstvo MBP proučevanje morskih ekoststemov, v zadnjih letih pa so v ospredju tudi vidiki bioinvazije, izgubljeni habitati in onesnaževanje morja z bioplastiko, je poudarila izr. prof. dr. Patricija Mozetič, vodja MBP. MBP je tudi pomemben partner pri monitoringih in ocenah posegov v obalni ekosistem.
Uredniki prof. dr. Alenka Malej in prof. dr. Jadran Faganeli iz MBP ter dr. Tom C. Malone iz Univerze v Marylandu, ZDA pa so pudarili, da se je v zadnjem času zakonodaja vendarle pomembno nadgradila, in sicer z EU Vodno direktivo in Morsko strategijo, ki jima je sledila nacionalna zakonodaja in tako vzpostavila mehanizme za zaščito severnega Jadran. Pa tudi ZDA je z ustrezno regulativo o varovanju čistih voda zaščitila zaliv Chesapeake in pomembno zavrla degradacijo zaliva.
Predsednik Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO dr. Robert Turk pa je povzel temeljni namen in razloge obeležitev začetka programa OZN »Desetletje oceanov 2021 – 2030« v Sloveniji.
Foto: NIB
