Pages Menu
Categories Menu

Posted on 1.04.19 in Featured, Galerije, Inštituti, Video

Prof. dr. Bart  De Moor,  Bo življenje nekega dne “zaživelo”?

Prof. dr. Bart De Moor, Bo življenje nekega dne “zaživelo”?

Institut Jožef Stefan je v okviru praznovanja 70 letnice pripravljal imenitna predavanja vrhunskih mednarodno uglednih strokovnjakov. Med prvimi je bil prof. dr. Bart De Moor, sicer profesor elektrotehnike, a strokovnjak izjemno širokega znanja in poznavalec ne le inženirstva pač pa tudi družbenega razvoja v kontekstu spremeb, ki jih na razvoju pušča znanost. V svojem predavanju je v omenjen razvoj umeščal velika imena znanosti različnih obdobij, seveda času praznovanja primerno je dal velik poudarek tudi Jožefu Stefanu. Seveda je omenjal tudi druge velikane razvoja znanstvene teorije od Poppra, Boltzmanna, La Placea, Keplerja, Newtona, Maxwella, Plancka, Einsteina, Bohra, Schrödingerja in mnoge druge, ki so zaznamovali posamezna obdobja in pustili neizbrisno sled v razvoju. Kot pravi v svojem predavanju, so fiziko in biologijo v zadnjih desetletjih zaznamovala številna prebojna odkritja. Fizika je dala splošno teorijo relativnosti, kvantno mehaniko in prve poskuse ustvarjanja teorije velikega poenotenja. Vse to pa je bilo globoko prežeto z matematiko. Tranzistor je sprožil velik tehnološki razvoj, biologija pa je omogočila razumevanje osnovnih mehanizmov življenja in tudi Darwinove evolucije. Biologija je postala veda z velikimi količinami podatkov in z uporabo matematike in novih tehnologij omogoča obravnava le-teh boljše razumevanje zdravja in bolezni. Razvoj je pripeljal do tega, da začenjamo danes tudi sami ustvarjati življenje in žive organizme. De Moor je na zanimiv način prepletal obdobja prihodnosti, ko bomo lahko dojeli učinkovitost matematike in fizike, ko bomo lahko zgradili živlnenje od začetka in čas, ko bomo lahko ustvarili umetne možgane z lastno zavestjo.

De Moor je sicer profesor na Univerzi KU Leuven v Belgiji in gostujoči profesor na Univerzi v Sieni v Italiji. Raziskovalno deluje v polju numerične linearne algebre in optimizacije, algebraične geometrije, teorije sistemov in vodenja ter podatkovno usmerjene umetne inteligence in strojnega učenja , kot tudi uporabe metod omenjenih področij v procesni industriji in obdelavi biomedicisnkih podatkov. Razvejanost njegovih znanj je res zavidljiva, zato je tudi sposobnost povezovanja različnih področij navdušujoča.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *