20. maj – svetovni dan čebel
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) že sedmič obeležujemo svetovni dan čebel. Čeprav ima dan ime po čebelah, je namenjen vsem opraševalcem: medonosni čebeli in divjim opraševalcem, torej čmrljem, čebelam samotarkam, muham trepetavkam, metuljem… Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 130 milijonov evrov letno. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Naše raziskave so zato osredotočene na varstvo opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu.
S selitvijo v novo stavbo, Biotehnološko stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo, so se možnosti raziskav še razširile. Največja pridobitev je čebelarij. Tako so poimenovali poseben raziskovalni laboratorij na strehi, ki je namenjen gojenju in raziskavam čmrljev in čebel samotark. Prve čmrlje družine so vanj naselili konec aprila. Čmrlji bodo torej gnezdili v laboratoriju, a bodo lahko prosto letali v naravo, tako da bodo živeli precej običajno čmrlje življenje. Ker bodo gnezdili v laboratoriju, jih bodo lahko z različnimi senzorji opazovali, ne da bi jih pri tem zelo motili. Čebelarij je zasnovan po ideji dr. Danila Bevka, zato gre za precej edinstven laboratorij.
Na področju opraševalcev na Nacionalnem inštitutu za biologijo trenutno poteka osem projektov, od tega pet mednarodnih. V projektu SafeAgroBee merijo morebiten primanjkljaj opraševanja jabolk in sončnic ter kakovost opraševanja različnih opraševalcev. Projekt poteka v okviru Partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju – PRIMA. V okviru lani začetega projekta BeeGuards (Obzorje Evropa), ki je namenjen razvoju bolj trajnostnega čebelarstva, pa bodo raziskovali, kako čebelarjenje vpliva na divje opraševalce.
Veliko pozornosti posvečajo tudi prenosu znanja v prakso. Vključeni so v tri projekte Interreg. V projektu FRACTAL (Interreg Alpine Space) se posvečajo varstvu zelene infrastrukture, predvsem pisanih travnikov, za opraševalce. V okviru projekta BEE2GETHER (Interreg Italija-Slovenija) razvijajo monitoring težkih kovin in pesticidov s pomočjo čebel samotark. S pravkar začetim projektom BEE(A)WARE (Interreg Slovenija-Hrvaška) pa bodo med drugim vzpostavili monitoring divjih opraševalcev v Krajinskem parku Goričko.
Izvajajo tudi dva projekta evropskega partnerstva za inovacije EIP POMOP in EIP KROTA. Prvi je namenjen varstvu opraševalcev v intenzivni kmetijski krajini, drugi pa je namenjen izboljšanju naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji.
Foto: NIB/Danilo Bevk