V Državnem svetu podelili priznanja Prometej znanosti za leto 2025
Foto: Univerza na Primorskem
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je 29. junija 2026 zagorel simbolični Prometejev ogenj – ogenj znanja, ustvarjalnosti in napredka. Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je na slavnostni akademiji podelila priznanja Prometej znanosti za leto 2025 posameznikom, skupinam, ustanovam in donatorjem, ki znanost podpirajo, ter njena spoznanja uspešno prenašajo iz laboratorijev, predavalnic in raziskovalnih ustanov med ljudi.
Prometej je v antičnem izročilu tisti, ki je ljudem prinesel ogenj. V sodobnem času ta ogenj predstavlja moč znanja, ustvarjalnosti in poguma za premikanje meja našega razumevanja in spoznavanja sveta – toda znanstveno odkritje samo po sebi še ni dovolj. Da bi lahko spreminjalo družbo, mora postati razumljivo, dostopno in vključeno v javno razpravo. Prav temu so posvečena priznanja, ki poleg podpore znanstvenemu delu posebej izpostavljajo odličnost v komuniciranju znanosti, je poudaril dolgoletni direktor in predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal.
Gostitelj slovesnosti, predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, je v pozdravnem nagovoru opozoril, da živimo v času izjemnega znanstvenega in tehnološkega napredka, vendar znanost v javnem prostoru neredko izgublja boj s senzacionalističnimi vsebinami. »Prav znanost, veliko bolj kot vsakodnevne afere ali viralne zgodbe, odloča o kakovosti našega življenja. Vpliva na naše zdravje, prehrano, okolje, gospodarstvo in prihodnost generacij, ki prihajajo,« je poudaril Lotrič ter dodal, da mora biti glas znanstvenikov slišan tudi tam, kjer nastajajo ključne družbene in politične odločitve.
V slavnostnem nagovoru je dr. Mojca Vizjak Pavšič, predsednica odbora za izbor prejemnikov priznanja Prometej znanosti za leto 2025, poudarila, da priznanja niso zgolj nagrade za opravljeno delo, temveč tudi poklon tistim, ki znanost razumejo kot javno dobrino in ji pomagajo najti pot med ljudi. »V času, ko se javni prostor vse prepogosto polni s hitrimi sodbami, poenostavitvami, nezaupanjem in površnimi razlagami, je takšno delo še posebej dragoceno. Znanost namreč ne ponuja vedno najlažjih odgovorov, ponuja pa najbolj pošteno pot do njih: z vprašanji, dokazi, preverjanjem, dvomom in odprtostjo za nova spoznanja,« je dejala.
V odboru za izbor prejemnikov priznanja Prometej znanosti za leto 2025 so poleg dr. Mojce Vizjak Pavšič, sodelovali še prof. dr. Irena Lazar, prof. dr. Jože Grdadolnik, Ina Petric, Andraž Ivšek in Samo Kranjec. Po mnenju odbora delo prejemnikov priznanj krepi zaupanje v znanje, pri mladih spodbuja radovednost in potrjuje, da je znanstvena pismenost eden temeljev sodobne demokratične družbe.
Od imunskega sistema do okoljskih vprašanj
Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta je bila nagrajena za razumljivo komuniciranje zapletenih spoznanj o imunskem sistemu. Prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič z Univerze na Primorskem je priznanje prejela za priročnik o nadarjenosti Zakaj bi jih učili hoditi, če lahko letijo?, prof. dr. Tomaž Grušovnik, prav tako z Univerze na Primorskem, pa za knjigi Okoljski pojmovnik za mlade in Argumenti na krožniku, ki odpirata vprašanja okolja, prehrane in odgovornega odnosa do sveta.
Med nagrajenci je bila tudi skupina komunikatorjev Društva ACM Slovenija – dr. Špela Cerar, dr. Alenka Kavčič, dr. Rok Požar in Nežka Rugelj. Priznanje so prejeli za spodbujanje računalniškega mišljenja, predvsem z mednarodnim tekmovanjem ACM Bober. Njihovo delo kaže, da računalništvo ni le pisanje programske kode, temveč tudi urjenje logičnega razmišljanja, ustvarjalnosti in sposobnosti reševanja problemov.
Priznanje je prejela znanstvena redakcija časnika Delo, ki že štiri desetletja neprekinjeno pripravlja rubriko Znanost. Priznanje je opomnik, da znanstveno novinarstvo ni zgolj poročanje o novih odkritjih. Je preverjanje trditev, pojasnjevanje negotovosti, postavljanje raziskav v širši kontekst ter ustvarjanje mostu med strokovnjaki in javnostjo. Brez takšnega posredovanja lahko celo najpomembnejša odkritja ostanejo zaprta v ozkem strokovnem krogu.
Znanost proti lažnim novicam
Univerza v Mariboru je priznanje prejela za projekt Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!, krajše oooZnanost!, ki je potekal v letih 2024 in 2025. Projekt se je osredotočil na eno najpomembnejših vprašanj sodobne informacijske družbe: kako razlikovati med preverjenimi znanstvenimi informacijami, zavajajočimi trditvami in teorijami zarote.
Priznanje je prejel tudi Inštitut za biomedicinske vede Medicinske fakultete Univerze v Mariboru za celovit, interdisciplinaren in družbeno odgovoren program komuniciranja biomedicine. S svojim delom raziskovalci dokazujejo, da se odgovornost znanstvene ustanove ne konča z objavo rezultatov v strokovni reviji. Pomemben del raziskovalnega procesa je tudi pojasnjevanje ugotovitev pacientom, mladim, medijem in širši družbi.
Med nagrajenimi organizacijami je bila še Televizija IDEA iz Murske Sobote za zasnovo in izvedbo oddaj Po sledeh napredka. Oddaje so v obdobju med letoma 2023 in 2025 gledalcem predstavljale znanstvene, tehnološke in razvojne dosežke ter dokazale, da kakovostno komuniciranje znanosti ni omejeno le na največje nacionalne medije.
Priznanja za vzorno donatorstvo
Drugi sklop priznanj je bil namenjen vzornemu donatorstvu. Prejeli so jih Aleš Mižigoj in akademik prof. dr. Alojz Kralj, oba posthumno, ter akademik prof. dr. Peter Štih. S priznanji je Slovenska znanstvena fundacija izpostavila pomen posameznikov, ki z donacijami podpirajo program Za več znanosti na Slovenskem. Njihova pomoč omogoča dejavnosti, s katerimi fundacija spodbuja povezovanje raziskovalcev, komuniciranje znanosti in vključevanje javnosti v znanstveno-raziskovalne procese.
Kot so poudarili člani odbora, so letošnji prejemniki priznanj Prometej znanosti pokazali, da je mogoče o imunologiji, biomedicini, računalništvu, nadarjenosti, okolju in drugih zahtevnih temah govoriti natančno, odgovorno in hkrati privlačno. Njihovo delo zato ni le predstavljanje znanosti. Je oblikovanje družbe, ki zna znanje prepoznati, ga razumeti in uporabiti.
