Inženirska akademija Slovenije (IAS) podelila listine uglednim inženirkam in inženirjem

Na Brdu pri Kranju so v sredo, 14. maja, 2025 slovesno podelili listine novoizvoljenim članom Inženirske akademije Slovenije (IAS) in podelili priznanje novinarki Dela Saši Senica za najbolj kakovostno novinarsko poročanje o inženirstvu in znanosti v preteklem letu. Slavnostna govornka sta bila predsednica državnega zbora, mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik IAS, prof. dr. Matjaž Mikoš.
Inženirska akademija Slovenije združuje najuglednejše slovenske in tuje strokovnjake s področja inženirstva in tehnologije. Članstvo ali napredovanje v nazivu, je na slavnostni podelitvi sprejelo 16 uglednih inženirk in inženirjev. Sedem jih je sprejelo novo, izredno članstvo, med redne člane sta letos napredovala dva, dopisno članstvo pa so sprejeli trije priznani tuji strokovnjaki.
Slavnostno listino so prejeli tudi štirje častni člani. Ti so Nobelov nagrajenec za kemijo prof. dr. Jean-Marie Lehn, mednarodno priznana astrofizičarka slovensko-ameriškega rodu prof. dr. Marija Strojnik Scholl, Puhov nagrajenec za življenjsko delo Igor Akrapovič in vodilni raziskovalec na področju računalniške biologije in bioinformatike prof. dr. Andrej Šali.
Inženirska akademija Slovenije (IAS) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) sta edini nacionalni akademiji v Sloveniji, ki sta ustanovljeni z zakonom, zato je izvolitev za člana IAS visoko nacionalno in družbeno priznanje.

Izredni člani
Prof. dr. Božidar Šarler se ukvarja z razvojem in uporabo brezmrežnih numeričnih metod za večfazne sisteme. Je avtor pomembnih inženirskih dosežkov v Sloveniji in tujini. Njegovi simulacijski sistemi se med drugim uporabljajo tako pri razvoju največjih livnih naprav za metalurško industrijo kot tudi pri razvoju mikrofluidnih sistemov za dostavo vzorecev v velikih tujih raziskovalnih centrih. Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo UL.

Prof. dr. Iztok Tiselj deluje na področju jedrske termohidravlike, kjer razvija numerične in eksperimentalne metode za simulacijo dvofaznih tokov in prenosa toplote. Podpodročje njegovega dela vključuje analize jedrskih sistemov. Njegovo delo vključuje sodelovanje v evropskih raziskavah in svetovanje jedrski industriji, zlasti NE Krško. Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za matematiko in fiziko UL
Prof. dr. Edvard Govekar deluje na področju sinergetike in mehatronike, osredotočen je na razvoj inteligentnih proizvodnih sistemov in aditivnih tehnologij. Podpodročja njegovega dela vključujejo kaotično dinamiko, analizo signalov in nevronske mreže. Sodeluje z industrijo in mednarodnimi partnerji pri razvoju avtomatskih diagnostičnih sistemov in 3D kovinskega tiska. Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo UL.
Izr. prof. dr. Blaž Likozar vodi projekte s področja kemijskega inženirstva, brezogljičnih tehnologij in digitalizacije procesov. Je priznani strokovnjak za pretvorbo CO₂ in vodikove tehnologije. Uvedel je večnivojski pristop fizikalno-kemijskega teoretičnega in eksperimentalnega opisa, ki je presegel enonivojsko kemijsko inženirstvo preteklosti. Zaposlen je na Kemijskem inštitutu.
Dr. Jure Knez je predsednik podjetja Dewesoft, ki razvija visoko inovativne merilne instrumente, le-te pa poganja večkrat nagrajena programska oprema DewesoftX. Stranke podjetja najdete v vseh industrijah sveta, kot so vesoljska, avtomobilska in energetska. Dr. Jure Knez je tudi ustanovitelj podjetniškega inkubatorja Katapult, ki podpira več kot 30 start-upov, ter aktiven član strokovnih in podjetniških združenj.
Dr. Jožica Rejec deluje na področju elektrotehnike, predvsem v razvoju elektromotorjev. Njeno podpodročje vključuje optimizacijo in inovacije v industrijskih motorjih. Je prejemnica številnih nagrad za izjemne dosežke v gospodarstvu in managementu. Zaposlena je bila v podjetju Domel, kjer je bila ključna pri razvoju in širjenju podjetja na globalne trge.
Prof. dr. Janko Drnovšek deluje na področju meroslovja in metrologije, sodeloval je pri vzpostavitvi distribuiranega meroslovnega sistema Slovenije. Vodil je številne mednarodne raziskovalne projekte in avtor je več patentov na področju merilne tehnike. Zaposlen je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Dopisni
Prof. dr. Angus Simpson deluje na področju hidravlike in distribucije vode, zlasti pri prehodnih pojavih in optimizaciji cevnih sistemov. Podpodročje njegovega dela vključuje trajnostno načrtovanje vodovodnih sistemov. Zaposlen je na Univerzi v Adelaidi in Univerzi v Melbournu v Avstraliji. S Slovenijo sodeluje od leta 1989, zlasti z dr. Antonom Bergantom. Skupaj sta izvedla raziskave, objavljala znanstvene članke in sodelovala na konferencah.
Prof. dr. sc. Vladimir Andročec deluje na področju ladjedelniške hidrodinamike in hidrotehnike, s poudarkom na modeliranju in eksperimentalni hidravliki. Bil je profesor in vodja laboratorijev na Ladjedelniškem inštitutu in Fakulteti za gradbeništvo v Zagrebu. S Slovenijo sodeluje pri raziskavah Jadranskega morja in regionalnih projektih s področja morske hidrotehnike. Kot predsednik Hrvaške inženirske akademije HATZ je tesno sodeloval z Inženirsko akademijo Slovenije.
Prof. dr. Zlatko Sitar je priznani strokovnjak za ultra širokopasovne polprevodnike (AlN, GaN) na NCSU, kjer vodi raziskave rasti kristalov in razvoja elektronskih naprav. Je izumitelj več patentiranih tehnologij in ustanovitelj podjetij HexaTech in Adroit Materials. S Slovenijo sodeluje

Redni
Janez Novak je ustanovitelj in lastnik podjetja RLS, vodilnega svetovnega proizvajalca rotacijsko-linearnih senzorjev. Je izjemen inovator in promotor inženirstva, aktivno sodeluje s številnimi podjetji, vključno z Renishaw, ter podpira študentska tekmovanja in strokovne posvete. Je tudi dolgoletni član Razširjenega upravnega odbora UL FE in upravnega odbora IJS
Prof. dr. Robert Dominko je znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu in redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Specializira se za kemijo materialov in razvoj baterijskih sistemov ter sodeluje z industrijo doma in v tujini. Je vodilni raziskovalec pri razvoju baterijskih tehnologij v Evropi ter ustanovitelj centra za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Prav tako je pripeljal mednarodni magistrski program MESC na Univerzo v Ljubljani.

Častni
Prof. Marija Strojnik Scholl se ukvarja z optično tehniko v astronavtiki in raziskovanju vesolja. Specializirana je za fiziko infrardečega valovanja, njeno raziskovalno delo pa vključuje razvoj inteligentnega sistema, ki omogoča upravljanje naprav, kot so umetni sateliti. Delovala je Mehiki in ZDA, kjer je bila menedžerka za optiko v Rockwell International (danes Boeing) in višja inženirka pri Honeywell ter JPL na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu. Razvila je sistem za samostojno navigacijo umetnih satelitov, ki se uporablja v komercialnih zrakoplovih in satelitih GPS.

Igor Akrapovič deluje na področju razvoja izpušnih sistemov, kjer se osredotoča na izboljšanje zmogljivosti vozil in inovativni dizajn. Podpodročje njegovega dela vključuje uporabo naprednih materialov, kot so titanove zlitine in ogljikova vlakna, ter razvoj akustičnih inženirskih rešitev za motocikle in avtomobile. Je ustanovitelj podjetja, ki je globalno priznan proizvajalec visoko zmogljivih izpušnih sistemov.

Prof. Jean-Marie Lehn je francoski kemik, ki je prejel Nobelovo nagrado za kemijo leta 1987 za svoje delo na področju supramolekularne kemije. Njegove raziskave so se osredotočale na dizajn in sintezo molekularnih struktur, ki omogočajo selektivno molekularno prepoznavanje, kar je privedlo do razvoja novih materialov in molekularnih naprav. Deluje na področju supramolekularne kemije, tesno je sodeloval tudi s Kemijskim inštitutom ter Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Prof. Andrej Šali je profesor na oddelku za bioinženiring in terapevtske vede Univerze Kalifornije v San Franciscu, kjer raziskuje računalniške metode za določanje struktur in dinamike makromolekularnih sklopov, kar bo prispevalo k razumevanju delovanja in evolucije teh sistemov ter k njihovi modulaciji. Njegovo področje dela vključuje integracijo eksperimenta, fizike in statističnega sklepanja, da bi razvili prostorsko-časovne modele celic. Te raziskave pospešujejo odkrivanje splošnih načel, na katerih temeljijo vsi celični procesi, kar posledično olajša tudi odkrivanje zdravil.