Konkurenčnost EU in premoščanje inovacijske vrzeli

V tednu  “Kemijskega inštituta” (KI) so pripravili vrsto predstavitev lastnih raziskovalnih in znanstvenih dosežkov in nekaj zanimivih, vsebinsko aktualnih okroglih miz  tudi za širšo tako strokovno kot laično javnost. Izjemno privlačni so bili ogledi in prezentacije za mlade, tudi šolarje, ki jih polje raziskovanja še posebej zanima.

V naboru omizij  smo posneli razpravo na temo “Konkurenčnost EU in premoščanje inovacijske vrzeli”, kjer so razpravljalci analizirali zadnje dogajanje in odzive na ukrepe novega predsednika ZDA, ko je tudi ostro posegel v delovanje institucij na polju znanosti in visokega šolstva. Analitiki opozarjajo, da gre pri dogajanjih  predvsem za poskus redefinicije odnosov globalnih ekonomskih in geopolitičnih odnosov, kar pa utegne imeti vpliv in posledice na mnoge sistemske politike. A gre torej za “novo ekonomsko paradigmo”?  Zato je bil v razpravi govor tudi  o možnostih, ki se “nakazujejo” Evropi (posledično tudi Sloveniji),  kako usmerjati v teh razmerah svoj intelektualni potencial. Bogastvo in moč  tudi Evrope je delno počivala na univerzah in tudi uspešnih podjetjih. Univerze “proizvajajo” ideje, raziskave, izobražujejo,  spodbujajo inovacije…vse tisto, kar skupnost ustvarja z najboljšimi umi sveta. Zadnji ameriški ukrepi pa vzbujajo skrb, kot da gre za nasprotovanje akademski skupnosti. Zmanjševanje državnih sredstev za temeljne raziskave in ukinjanje sredstev nekaterim vodilnim univerzam, upravičeno vzemirja ne le intelektualno, pač pa tudi najširšo javnost. Del teh zaskrbljujočih razprav zadeva tudi znižanje sredstev za področja, ki so v fokusu razvoja tudi v Sloveniji. Zato znanost postavlja vprašanje, kako bo šel razvoj naprej, kje bodo še možnosti za nove inovacije, nove znstvene preboje.  Tudi znanost  na Slovenskem je izjemno uspešna, globalno povezana in priznana in kakršnikoli eventualni posegi  bi bili lahko usodni. Utegne del nezadovoljnih raziskovalcev iskati nove priložnosti v Evropi in tudi v Sloveniji? Postavlja se tudi vprašanje, če lahko EU sproži pobudo za sprejem ameriških akademikov, raziskovalcev…na način, kot so pred 80-timi leti ameriške univerze postale zatočišče za generacije evropskih znanstvenikov (Einsteina, Fermija, Tellerja, von Neumana,.. ki so potem vodili razvoj ameriških jedrskih zmogljivosti s projektom Manhattan. Prihod Adorna. Horkheimerja, Macusea, Froma…pa je preoblikoval ameriške družboslovne in humanistične vede in s tem oblikoval diskurz desetletja.

Plodno analizo in odgopvore na vprašanja so

prof. dr. Damjana Rozman, MF UL
Jure Gašparič, državni sekretar MVZI
Matjaž Nahtigal, profesor na FDV UL
prof. dr. Gregor Anderluh, direktor inštituta, KI