Mehanizem sprožitve vnetja, nov pogled
Prirojen imunski odziv deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu, pri čemer pomemben del k obrambi organizma pred bakterijami in virusi prispevajo celični senzorji. Eden ključnih senzorjev je protein NLRP3, ki v odgovor na zelo raznolike dražljaje, od mikrobov, amiloidov do azbestnih vlaken, tvori večproteinski kompleks, imenovan inflamasom. Ker inflamasom NLRP3 nastane kot posledica različnih, tudi telesu lastnih molekul in onesnaževal, je eden ključnih posrednikov vnetja pri pogostih obolenjih, kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rak. Za razvoj učinkovitih protivnetnih terapevtskih pristopov je ključno podrobno razumevanje mehanizmov aktivacije NLRP3.
Že več kot dvajset let številne raziskovalne skupine poskušajo razložiti, zakaj se lahko NLRP3 odzove na tako različne dražljaje. Njihove raziskave so nakazovale, da igrajo pri tem pomembno vlogo nepravilno delujoči celični organeli, niso pa se mogli zediniti, kateri organel je ključen za aktivacijo inflamasoma NLRP3.
Raziskovalke in raziskovalci s Kemijskega inštituta so v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Inštitutom za strukturno biologijo Univerze v Bonnu ubrali inovativnen pristop, s katerim so NLRP3, ki je sicer razpršen v notranjosti celice, vezali na posamezne organele. Pokazali so, da lokacija in tip organela nista ključna, saj so raznoliki aktivatorji sprožili vnetje tudi, ko je bil NLRP3 umeščen na točno določeno mesto v celici. Odkrili pa so, da je pomembno, da se NLRP3 veže bodisi na membrane organelov ali pa na proteinsko ogrodje, saj to privede do razrahljanja neaktivne oblike NLRP3, kar omogoča nadaljnje sestavljanje inflamasoma. Ta študija nakazuje, da lahko NLRP3 tvori inflamasom, kjer zazna nepravilnosti v celičnih strukturah. Morda ravno ta sposobnost NLRP3 omogoča odziv na različne celične motnje v delovanju celice, ki jih povzročijo z boleznimi povezane molekule.
Z raziskavo so prispevali k razumevanju delovanja enega najkompleksnejših posrednikov vnetja in pokazali, da lahko aktivacijo inflamasoma NLRP3 zavrejo, še preden se v celoti sproži vnetni odziv. Ker je NLRP3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegove aktivacije nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju bolezni, ki že danes močno bremenijo zdravstveni sistem.
Avtorji študije, objavljene v prestižni reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič.
Več informacij v odprto dostopnem članku: https://www.nature.com/articles/s41467-025-60277-4
