Povezovanje akademskega polja in gospodarstva
V Cankarjevem domu je potekal osrednji letni dogodek Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE), ki so ga poimenovali Simfonija elektrotehnike+. Na prireditvi so se zbrali najvidnejši predstavniki podjetij, strokovnih združenj in raziskovalnega področja, povezanih z elektrotehniko, ki so poudarili vsestranski pomen in prispevek inženirstva v sodobni družbi. Osrednja tema dogodka so bili izzivi, priložnosti in prihodnost uporabe umetne inteligence v izobraževanju, raziskavah, razvoju in industriji.
Dekan UL FE prof. dr. Marko Topič je z uglednimi gospodarstveniki spregovoril o tem, kako doživljajo pomen inženirstva na splošno in znotraj njega širino elektrotehnike, ki jo zajema ta strateško pomembna veda. V diskusiji na temo Elektrotehnike+ so sodelovali Marjan Batagelj, Blaž Brodnjak, dr. Jure Knez in Aleša Mižigoj. Sogovorniki so izpostavili, da moramo zanimanje za tehniške poklice vzbuditi že pri otrocih v osnovnih in srednjih šolah, saj bodo te veščine in inženirski pristop k izzivom nujno potrebni za uspešen in konkurenčen razvoj Slovenije v prihodnje.
Strokovni del dogodka se je začel s predavanjem prof. dr. Vitomirja Štruca z UL FE, ki je opredelil pojem umetne inteligence, predstavil njen razvoj skozi čas ter vpetost fakultete od samih začetkov v šestdesetih letih dalje in osvetlil sodobne algoritme strojnega učenja in njihovo uporabo v računalniškem vidu, biometriji, analizi besedil, energetiki, pa tudi v robotiki. Sledila je okrogla miza, na kateri so svoja mnenja o uporabi in izzivih umetne inteligence v industriji soočili strokovnjaki dr. Tadej Justin iz podjetja Medius, Maja Škrjanc iz podjetja Qlector in z Inštituta Jožef Štefan, ter prof. dr. Andrej Kos in prof. dr. Žiga Špiclin z UL FE.
Po besedah Maje Škrjanc največje priložnosti UI predstavlja na področju medicinske diagnostike, finančnem sektorju in obvladovanju velikih sistemov kot so energetska omrežja, promet in industrijska proizvodnja. Dr. Tadej Justin je dodal, da v podjetju Medius razvijajo rešitve za naročnike s področja energetike in zavarovalništva ter poudaril pomen kakovostnih podatkov, brez katerih UI ne more obstajati. Z orodji, ki temeljijo na UI, si lahko pomagamo tudi pri profiliranju napadalcev kibernetskih napadov, s čimer se ukvarja prof. dr. Andrej Kos. Prof. dr. Žiga Špiclin pa je predstavil, kako s pomočjo UI analizirajo medicinske slike bolnikov z multiplo sklerozo, za kar bi radiologi potrebovali veliko več časa. Na področju medicine upravljamo veliko količino podatkov, ki jih lahko s pomočjo UI analiziramo hitro in na podlagi rezultatov predvidimo nadaljnji potek bolezni.
UI ima nedvomno velik vpliv na različne vidike izobraževanja, kar zahteva kontinuirano izobraževanje kadrov, tako starejših kot tudi mlajših. Učenci osnovnih in srednjih šol ter študenti že uporabljajo orodje ChatGPT za reševanje nalog, laboratorijskih vaj in izpitov, zaradi česar je nujna prilagoditev na strani profesorjev in predavateljev. »Vsebine, ki jih zdaj pripravljamo in podajamo profesorji, bodo pripravljene z UI in dostopne na spletu, zaradi česar se bo spremenila vloga profesorjev. Postati bomo morali spodbujevalci kreativnosti, multidisciplinarnosti in kritičnega mišljenja,« je dejal prof. dr. Kos. Prof. dr. Špiclin spodbuja uporabo UI v izobraževanju in jezikovne modele, kot je na primer ChatGPT, vidi predvsem kot dodatno orodje, s katerim si lahko pomagamo, podobno kot smo si v preteklosti s kalkulatorji. Pri tem je Maja Škrjanc opozorila na paradigmo, da so mladi sicer bolj vešči uporabe digitalnih orodij, a bodo za uspešno evalvacijo rezultatov UI morali sodelovati s starejšimi, ki lahko ponudijo znanje, dolgoletne izkušnje in kritično presojo. Govorci so se strinjali, da je na področju izobraževanja in raziskovanja izjemno pomembno vlagati v vrhunsko opremo, ki omogoča laboratorijsko in eksperimentalo delo.
Na okrogli mizi so govorili tudi o pravnem okviru komercialnih rešitev, ki temeljijo na UI. Evropska unija je nedavno izglasovala akt o umetni inteligenci, ki vzpostavlja sistem tveganj in nekatere aplikacije v celoti prepoveduje. Mnenja o regulaciji so deljena, saj gre po eni strani za družbeno odgovorno urejanje, ki naj bi preprečilo zlorabe, po drugi strani pa lahko omejuje gospodarsko svobodo. »Evropska unija trenutno išče ravnotežje med zagotavljanjem varstva podatkov in ohranjanjem konkurenčnosti, pri čemer zasledujejo dobre prakse, je povedala dr. Škrjanc in poudarila pomen multidisciplinarnega sodelovanja pri vzpostavljanju regulative.
Foto: UL FE
