Slovenska tovarna umetne inteligence
V tednu med 24. in 29. marcem 2025 so na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) potekali tradicionalni Stefanovi dnevi. Prav 24. marca 2025 je minilo 190 let od rojstva edinega slovenskega fizika, po katerem se imenuje kak fizikalni zakon in po katerem nosi ime največji slovenski znanstvenoraziskovalni inštitut, Institut “Jožef Stefan”.
Zanimivo je, da je izhajal je iz družine, kjer sta bila starša nepismena, vendar ju je kasneje naučil brati in pisati. Izjemna nadarjenost mu je omogočila, da je že pri 28 letih je postal profesor na dunajski univerzi in s kasnejšim delom pustil pomembno sled v znanosti.
Odkril je zakon o sevanju črnega telesa. Dokazal ga je eksperimentalno, njegov učenec Ludwig Boltzmann pa ga je potem izpeljal še teoretično, tako da se danes imenuje Stefan-Boltzmannov zakon.
Izjemno dobro, vsebinsko polno in strokovno dovršeno predstavljene vsebine za
Dneve Jožefa Stefana, so tako najširši javnosti predstavili raznolikost raziskav te vrhunske institucije.
ZaTrombo (www.tromba.si) pa so nam odstopili posnetek teme, ki še posebej zanima del javnosti. Gre za predstavitev “Slovenske tovarne umetne inteligence”, kot so vsebino poimenovali.
Tovarne umetne inteligence so dinamični ekosistemi, ki spodbujajo inovacije, sodelovanje in razvoj na področju umetne inteligence. Slovenska tovarna umetne inteligence (Slovenian AI Factory – SLAIF) bo izboljšala slovenske kapacitete na področju umetne inteligence: v okviru projekta bo vzpostavljen vrhunski superračunalnik, ki bo optimiziran za razvoj storitev umetne inteligence, ter dinamičen ekosistem s podporo za uporabo storitev umetne inteligence v podjetništvu, raziskovalni dejavnosti in javnih ustanovah. S superračunalnikom bodo do leta 2027 nadomestili trenutni sistem EuroHPC Vega, tako da bo v Sloveniji še naprej in brez prekinitve na voljo vrhunska infrastruktura za superračunalniške obdelave ter hrambo velikih podatkov. Po trenutnih ocenah bo novi sistem v mešani natančnosti za aplikacije na področju umetne inteligence zmogel 1018 računskih operacij s plavajočo vejico na sekundo (10 eksaflop/s), v dvojni natančnosti za superračunalniške aplikacije pa 100 petaflop/s. Sistem bo oskrbovan z električno energijo iz bližnje hidroelektrarne. Tako bodo s trajnostnim načrtovanjem in uporabo obnovljivih virov zmanjšali učinek na okolje, ne da bi ogrozili mesto Slovenije v vrhu znanstvenih raziskav, razvoja ter inovacij v povezavi z umetno inteligenco. Superračunalnik bo dodatno opremljen z vmesniki za infrastrukturo kot storitev (računalniški oblak), tako da bodo lahko podjetja storitve umetne inteligence neposredno vključevala v svoje procese. V drugi fazi (2028-2029) projekt predvideva nadgradnjo sistema, kar bo podaljšalo življenjsko dobo ter povečalo tehnološko konkurenčnost superračunalnika.
Nadrobneje so o Slovenski tovarni umetne inteligence spregovorili
prof. dr. Sašo Džeroski, prof. dr. Andrej Filipčič in dr. Jan Jona Javoršek
