ZAKAJ VLAGATI V RAZISKAVE?
V okviru Tedna Univerze v Ljubljani (UL), so se vabljeni gostje okrogle mize posvetili tudi vprašanju, »Zakaj sploh vlagati v raziskave?« Vprašanje lahko razumemo tudi kot retorično, saj vse analize kažejo, da se sredstva, ki se namenjajo temu področju, z veliko dodano vrednostjo opelmenitijo prej ali slej v gospodarstvu in tudi v območju javnega dobrega in razvoja družbe kot take.
Pred začetkom razprave se je prisotnim na dogodku prek svetovnega omrežja pridružila izvršna direktorica univerz Združenega kraljestva Nicola Dandridge. Predstavila je ključne rezultate raziskave o vplivu univerz v Zduženem kraljestvu na njihovo gospodarstvo, družbo in posameznike (*‘The Impact of Universities on the UK economy’ in ‘Why Invest in Universities’). Raziskava je med drugim pokazala, koliko univerze neposredno prispevajo lokalnemu gospodarstvu. »En evro, ki ga država da univerzi, se v gospodarstvo vrne v obliki skoraj trikratnika,« je razkrila Nicola Dandridge. »Visoko šolstvo je resen ekonomski igralec in sodi med tiste dejavnike, ki največ prispevajo k ekonomski rasti države.« Slikoviti so tudi podatki, ko gre za vprašanje zaposlovanja. »Univerze Združenega kraljestva so v letu 2011 zaposlile 378.250 ljudi. To je več kot odstotek vseh zaposlitev Združenega kraljestva v tem letu. Sicer pa vsakih sto polnih zaposlitev na univerzah generira 117 polnih zaposlitev v gospodarstvu in drugje,« je nesporno pomembno sliko vloge univerze poudarila Nicola Dendrige.
Razpravljalci, prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica MIZŠ, prof. dr. József Györkös, direktor ARRS, prof. dr. Dragan Mihailović, z Instituta Jožef Stefan in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, prof. dr. Martin Čopič, prorektor UL za znanstvenoraziskovalno delo, Marjan Drmota, direktor razvoja Kolektor Group in Janez Novak, direktor podjetja RLS tehnika, so glede osnovnega vprašanja razlagali svoje videnje problema, a nesprorno pritrdili dejstvu, da je prihodnost razvoja družb v vlaganju v znanje, v raziskave, v podpori univerzam. Tega se po besedah resorne ministrice prof. dr. Makovec Brenčič vse bolj zavedajo tudi v vladnih prizadevanjih, zato se trend financiraja obrača navzgor. V zadnjih mesecih je v ospredju razprav usmerjanje raziskav v projekt pametne specializacije, ki pridobiva zajetna sredstva iz evropskih skladov. Vendar strategija raziskav, ki v te projekte ne bodo vključene, ne sme ostati na obrobju, je skrb zanje izrazil prof. dr. Györkös. Kot velik problem v zananosti se kaže vprašanje merjenja učinkovitosti raziskovalnega dela, kar otežuje usmerjanje pametne politike, je menil prof. dr. Mihailović. Gospodarstvo pa si po mnenju Marjana Drmote želi več usmerjenih raziskav. A pametna davčna politika pri vlaganju v raziskave je nujna za njihovo uspešnost in uspešnost gospodarstva, ki se plemeniti z njimi, je opozorl Janez Novak. O pomenu Univerze pa si je treba biti na jasnem, saj je to temelj vsakršnega razvoja družbe in temelj oblikovanja elit z znanjem, je zaključil prorektor prof. dr. Martin Čopič.
* Več informacij o raziskavah The Impact of Universities on the UK economy in Why Invest in Universities:Gareth Morgan, pressoffice@universitiesuk.ac.uk
