100. obletnica prejema Nobelove nagrade Friderika Pregla

Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravila spominski dogodek ob 100-letnici prejema Nobelove nagrade Friderika Pregla, ki je prejel Nobelovo nagrado za kemijo 10. 12. 1923, in sicer za odkritje originalne metode mikroanalize organske snovi. Univerzi v Ljubljani je leta 1925 podaril repliko originalne naprave za mikroanalizo.

Kot je  poudaril predsednik IAS, prof. dr. Mark Pleško, je »Preglov prispevek k znanosti in inženirstvu pomemben del znanstvene in inženirske dediščine Slovenije, ki se še danes izjemno spoštuje in ceni.«  Njegova natančna metoda mikroanalize organske snovi je močno skrajšala čas analize in zmanjšala potrebno količino vzorca. Postala je nepogrešljiva v laboratorijih po vsem svetu in pomagala do novih odkritij na različnih naravoslovnih področjih. Podobne osnove uporabljajo tudi današnji modernejši instrumenti.

 Prof. dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je med drugim povedal: »Ponosni smo, da imamo Nobelovca tudi Slovenci. Ponosni pa smo tudi na dosežke slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, ki so v desetletjih po tem, in vse do danes, svoje raziskovalno delo usmerili v dosežke na najrazličnejših znanstvenih področjih, ki marsikdaj odmevajo daleč preko meja Slovenij.

V Sloveniji sta metode organske mikroanalize uporabljala in poučevala akademika prof. Miha Tišler in prof. Branko Stanovnik. Slednji je na dogodku spregovoril tudi o življenju in delu Friderika Pregla na področju organske mikroanalize,  saj je »kar 50 let skrbel za laboratorij za organsko mikroanalizo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.  Friderik Pregl se je med leti 1880 in 1887 šolal na ljubljanski klasični gimnaziji, potem pa je v Gradcu študiral medicino. Z mikroanalizo se je spoznal, ko se je oktobra 1905 zaposlil na Inštitutu za medicinsko kemijo v Gradcu kot glavni sodni izvedenec za kemijo. Kasneje je postal vodja na Inštitutu za medicinsko kemijo v Innsbrucku. V tem obdobju je razvil osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo, znanstveni uspehi so mu prinašali različne nagrade, najprestižnejša pa je bila Nobelova nagrada za kemijo.

Foto: Marjan Verč