22. DNEVI JOŽEFA STEFANA, 24. 3. – 29. 3. 2014
Tudi letos ob dnevu rojstva velikega slovenskega fizika Jožefa Stefana (24. marec) vabi naš največji znanstveno- raziskovalni institut na 22. Dneve Jožefa Stefana, ki bodo tudi tokrat ponudili zanimiva predavanja, odprtje razstave in podelitev priznanj.
Dan odprtih vrat Instituta Jožef Stefan pa bo v soboto, 29. marca 2014 z začetkom ob 9.00. Sistem ogleda posameznih laboratorijev je zelo izpopolnjen, poudarjajo na Institutu, zato vabijo obiskovalce, da se v čim večjem številu pridružijo obisku na največjem slovenskem znanstveno-raziskovalnem inštitutu.
Ponedeljek, 24.marec
Velika predavalnica IJS, ob 12. uri
PREDAVANJE
Prof. dr. Guido Krömer
Université de Paris Descartes, Assistance Publique-Hopitaux de Paris, Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale, Gustave Roussy Cancer Campus, Pariz, Francija
CELIČNA SMRT V PATOFIZIOLOGIJI: NEIZOGIBNA, IZOGIBNA ALI ZAŽELENA
Razen nekaj potencialno nesmrtnih spolnih celic (gamet), ki jih proizvaja naše telo, delimo umrljive (somatske) celice na dve vrsti – na tiste, ki neprenehno nastajajo ob delitvi zarodnih celic, in na tiste, ki se od rojstva ne obnavljajo ali pa v zelo majhni meri, kot so nevroni ali kardiomiociti. Prve so programirane, da umrejo in jih telo vse življenje nadomešča z novimi, druge pa morajo vztrajati do naše smrti. Pretirana celična smrt posebej v postmitotičnih tkivih vodi do degenerativnih stanj, medtem se v odsotnosti pravočasne smrti v obnavljajočih se tkivih pojavita hiperplazija in rak. Naš prvotni prispevek k razumevanju biologije celične smrti je slonel na odkritju, da je stanje, v katerem se nepovratno začne smrt, mogoče prepoznati po permeabilizaciji mitohondrijske membrane. To pojasnjuje, zakaj inhibicija proteaz in nukleaz, ki prispevajo k razgradnji celice po razpadu mitohondrija, ne more zagotoviti trajne zaščite celic. Pokazali smo tudi, da avtofagija ni samouničujoči proces, kot so sprva domnevali, temveč da je v resnici učinkovit mehanizem zaščite celic, ki lahko podaljša življenjsko dobo raznih živalskih vrst, če ga induciramo na ravni celega organizma. Avtofagija prispeva k izogibu smrti celic in organizmov preko t. i. procesa hormeze, pri čemer se z izpostavitvijo nizkim dozam sicer toksične snovi sčasoma poveča odpornost celic ali organizma proti poškodbam in smrti. Nedavno smo dokazali zmotnost dogme, da je apoptoza kot posebna oblika programirane ali regulirane celične smrti po definiciji neimunogena. Odkrili smo, da je glede na sprožilce in predsmrtni odziv na stres apoptoza lahko imunogena in da lahko vzbudi lastni imunski sistem organizma, pri čemer stimulira specifični odziv na antigene mrtvih celic. Več uspešnih zdravil proti raku, ki so ohranila številna življenja, sproži to posebej zaželeno imunogeno vrsto celične smrti in tako spremenijo tumorje v terapevtsko cepivo, ki (re)aktivira imunski odziv, značilen za posamezno vrsto raka. Pri tem procesu pa je sprožitev avtofagije enega od predsmrtnih dogodkov, ki spodbujajo imunogenost apoptotskih telesc.
Ob 13.30, Galerija IJS
ODPRTJE RAZSTAVE METKE KRAŠOVEC
Akademska slikarka Metka Krašovec je za svoje delo prejela mnogo priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Veliko je živela in ustvarjala v tujini, Mediteran pa označuje za svojo intelektualno domovino. Med glavnimi motivi njenih del se pojavljajo topla atmosfera, zelena pokrajina, oljčni gaji in otoki, morje, klasična arhitektura in kiparstvo ter angeli kot znanilci osebnega doživetja. V njenih slikah zazveni vesolje, v katerem samo slutene metafizične prikazni in vizije postanejo dostopne človekovi domišljiji.
Foto: Igor Domijan
Torek, 25. marec
Velika predavalnica IJS, ob 13. uri
PREDAVANJE
Prof. dr. Janko Kos
Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani in Odsek za biotehnologijo, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
POTI IN STRANPOTI PROTEOLIZNIH ENCIMOV
Proteini so glavne biološke molekule, ki izvajajo procese, značilne za živa bitja. Proteini v celicah nenehno nastajajo in se tudi razgrajujejo. Za njihovo razgradnjo so odgovorni proteolizni encimi in če razumemo njihovo delovanje, vemo, zakaj celica raste, se deli, giblje in komunicira z drugimi celicami ter na koncu propade. Da je razgradnja proteinov pomemben in zapleten proces, nam pove že to, da poznamo pri človeku več kot 550 genov, ki kodirajo različne proteolizne encime. Njihovo delovanje mora biti usklajeno in strogo nadzorovano, saj v nasprotnem primeru pride v celicah in tkivih do hudih poškodb in razvoja cele vrste bolezni. V predavanju bomo predstavili lastnosti in delovanje predvsem dveh karboksipeptidaz, katepsinov B in X, ki pripadata skupini lizosomskih proteoliznih encimov. Encima sta si na prvi pogled podobna, pa vendar je bilo ugotovljeno, da je njuna funkcija zelo različna. Ta razlika je še posebej izrazita pri bolezenskih stanjih, kot so rak, avtoimune bolezni ali nevrodegenerativni procesi. Katepsin B je poznan promocijski dejavnik pri raku, saj zelo učinkovito razgrajuje proteine zunajceličnega matriksa in s tem omogoča invazijo tumorskih celic in njihovo metastaziranje. Iskanje učinkovitih zaviralcev katepsina B je pomemben izziv pri iskanju novih protitumorskih učinkovin. Tudi katepsin X sodeluje pri napredovanju raka, vendar razgrajuje druge molekulske tarče in vpliva predvsem na adhezivnost in gibljivost celic. Zelo pomembna je njegova vloga pri delovanju imunskih celic in nevronov. Pri slednjih je njegovo delovanje povezano z napredovanjem nevrodegenerativnih procesov, specifični zaviralci katepsina X pa lahko pospešijo obnavljanje nevronov in tvorbo njihovih podaljškov – nevritov in obetajo napredek pri zdravljenju vedno bolj razširjenih nevrodegenerativnih bolezni.
Sreda, 26. marec
Velika predavalnica IJS, ob 13. uri
PRIPOVED
Mag. Djordje Krstić
RAZISKAVE O DRUŽINI EINSTEIN IN O OBISKU HANSA ALBERTA EINSTEINA LETA 1971 NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN«
Leta 1971 je Institut »Jožef Stefan« obiskal Hans Albert Einstein, sin Alberta Einsteina in Mileve Marić, tudi sam znanstvenik svetovnega slovesa. O ozadju tega obiska v Sloveniji ter o življenju družine Einstein, ki že od nekdaj vzbuja zanimanje splošne javnosti, bo pripovedoval mag. Djordje Krstić. Mag. Krstić že več desetletij raziskuje življenje družine Einstein in velja za enega večjih poznavalcev. Njegovi zapiski so bili prevedeni v več jezikov, knjiga Mileva in Albert Einstein je izšla tudi v slovenščini.
Velika predavalnica IJS, ob 18. uri
SLOVESNA PODELITEV NAGRAD ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA
Petek, 28. marec
Velika predavalnica IJS, ob 13. uri
PREDAVANJE
prof. dr. Benoît Deveaud-Plédran
Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne, Lozana, Švica
VRTINCI IN SUPERFLUIDNOST V EKSCITONSKO-POLARITONSKIH KONDENZATIH
Polaritoni so fascinantni kvazidelci, ki izhajajo iz sklopitve med fotoni in ekscitoni (pari elektronov in vrzeli v polprevodnikih). Polaritonski kondenzati lahko nastanejo spontano preko “standardnega” faznega prehoda proti Bose-Einsteinovem kondenzatu ali pa jih induciramo resonančno z jasno določeno fazo, hitrostjo in prostorsko porazdelitvijo. Zaradi fotonske komponente polaritonov je mogoče lastnosti kvantne tekočine študirati zelo neposredno, še posebej preko podrobnih interferometričnih meritev. Tako lahko npr. izjemno preprosto določimo koherenčne lastnosti kvantne tekočine na velikih razdaljah. Obenem je mogoče z veliko prostorsko in časovno natančnostjo izmeriti lastnosti superfluida. Tu bomo opisali statiko in dinamiko vrtincev v polaritonskih kondenzatih, dobljeno s pikosekundno časovno ločljivostjo v različnih konfiguracijah. Pokazali bomo dinamiko spontanega nastanka vrtinca in razpad vrtinca na dva polovična. Poudarili bomo nekatere od nedavnih rezultatov, ki smo jih dobili s preoblikovanjem sistema bodisi z uporabo nanotehnologije bodisi s povsem optičnimi načini ali z obojim, kar omogoča raziskave superfluidne hidrodinamike polaritonskih tekočin.
Sobota, 29. marec
Ob 9. uri
DAN ODPRTIH VRAT
Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat na Institutu “Jožef Stefan”, kjer boste izvedeli več o delu in sestavi Instituta, raziskovalci pa vam bodo predstavili dejavnosti posameznih laboratorijev.
Obiskovalce vabimo, da se ob polni uri (ob 9h, 10h, 11h, 12h in 13h ) zberejo pri vratarju na glavnem vhodu IJS (Jamova 39) ter si ogledajo in izberejo enega od programov ogledov laboratorijev Instituta v trajanju ene ure. Na voljo so programi: snov, robotika, bio-kemo-fizika ter informacijske tehnologije in okolje.
Vsako polno uro od 10h do 13h bo organiziran prevoz (odhod z Jamove 39) na Reaktorski center – enoto IJS v Podgorici, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali enega od slovenskih pospeševalnikov, laboratorije Odseka znanosti o okolju, razstavo o jedrski tehnologiji in raziskovalni jedrski reaktor Triga.
