Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 7.06.22 in Inštituti

7. Teden Kemijskega inštituta z razpravo: Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti.

7. Teden Kemijskega inštituta z razpravo: Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti.

Izhodišče razprave je bil Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki je začel veljati v začetku letošnjega leta. Zagotovil naj bi pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bi posledično vplivalo na razvoj celotne družbe.   Zakon sicer prinaša vrsto pomembnih rešitev, a preden bo zagotovil sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, oblikovalce čaka še vrsta izzivov.

 Zbrane je uvodoma nagovorila Maria Leptin, predsednica Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). V razpravi pa so sodelovali Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport, Mitja Lainščak, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, Boštjan Zalar, direktor Instituta “Jožef Stefan”, Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja, ter Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.

V prvem delu, ki je bil posvečen odličnosti v znanosti, je predsednica ERC Maria Leptin poudarila: »Znanstvena odličnost je edino merilo pri financiranju raziskovalnih projektov«, je Za odličnost pa je izjemnega pomena dobra raziskovalna infrastruktura, avtonomija raziskovalcev in ustrezen razvoj raziskovalnega kadra in vlada naj vse to pomaga razvijati in zagotavljati.

O vprašanju znantsvene odličnosti  je bil zgovoren Lainščak. »Moramo se pogovarjati tako lahko vidimo, kaj nam manjka. Pogovarjanje in sodelovanje je pot naprej.«  Sledilo je mnenje Majdiča: »Kaj je odličnost? Veliko vprašanje. Ne le objave v Science in Nature.«  Da je vprašanje odličnosti v znanosti zahtevno vprašanje, se je strinjal tudi Anderluh. »Razvoj infrastrukture je osnova, ki zagotavlja odlične raziskave. A ne smemo razmišljati le o novih inštrumentih, razmišljati moramo tudi o velikopoteznih projektih kot so na primer nove gradnje za potrebe znanosti, ki vzpostavljajo pogoje za interdisciplinarne preboje na aktualnih družbenih izzivih.« »Odličnost v znanosti je širok pojem. Pomeni možnost poglobljenega in empiričnega raziskovanja, kar pa zahteva čas in sredstva«, je dodala Novak Lukanovič.

V osrednjem delu razprave je bil govor o razmerah po uvedbi novega zakona na področju znanosti ter napredku pri uvajanju le-tega. Zakon med drugim ureja stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav. Omogočil naj bi tudi boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Cilj zakona je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek bruto domačega proizvoda, in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno. »Vsi smo zadovoljni, da je bil novi zakon sprejet. Potrebno pa je narediti vse, da bi sprejeli tudi podzakonske akte, dejstvo je, da kar precej zamujamo s tem«, je bil jasen minister Papič. Če teh aktov ne bomo sprejeli, namreč ogrožamo normalno delovanje raziskovalnih inštitutov in univerz. Zdaj čakajo, da akademska skupnost doseže soglasje glede Pravilnika o stabilnem financiranju. »Glede zamujanja je težava, da dejansko ne vemo, kako bomo letos funkcionirali, ker še nimamo razreza sredstev. Za mlade raziskovalce ne vemo, koliko jih bomo lahko vpisali«, je težavo glede zamud  predstavil Majdič. »Tudi pri sprejemanju podzakonskih aktov se moramo pogovarjati in usklajevati. Ključna dokumenta sta Pravilnik o stabilnem financiranju, na podlagi katerega moramo mi pripraviti svoje pravilnik. in  Akt o ustanovitvi, ki ju moramo čimprej vzpostaviti«, se je zavzel Anderluh. Novi zakon pa ne naslavlja vseh izzivov v slovenskem raziskovalnem sistemu. Nasloviti bo potrebno predvsem plače mladih raziskovalk in raziskovalcev in administrativnega osebja na raziskovalnih inštitucijah. »Veliko bo novega, a zdi se, da se tega novega vsi malo bojimo. Ne cincajmo, dajmo na papir kar smo se dogovorili in nato čez čas pretehtajmo, kaj je dobro in kaj ne«,  je bil odločen Zalar.

 V zadnjem delu razprave  so predvajali posnetek   dr. Tine Lebar, sintezne biologinje, ki je svojo raziskovalno pot začela prav na Kemijskem inštitutu, trenutno pa kot podoktorska študentka deluje na oddelku za genetiko na medicinski fakulteti Univerze Harvard. O raziskovalni klimi v Sloveniji pravi: »V Sloveniji se je potrebno za marsikaj zelo borit, zaradi česar je potem ozračje pogosto napeto, v tujini pa je vse bolj sproščeno, manj je tekmovanja, več je zaupanja med kolegi, zato je lažje vzpostaviti stike in sodelovanja, ki potem pogosto vodijo v zanimive projekte

Na posnetku predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonke pa je bila izražena potreba konkurenčne prednosti Slovenije, kar zagotavlja uspešno področje raziskav in in razvoja. Zato so upravičena pričakovanja, da bo agencija upoštevala kriterij gospodarskega vpliva kot komplementarnega kriterija ob prijavah na temeljne raziskave povezane s področji pametne specilizacije. 

Posnetek celotne razprave najdete na povezavi:

https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/1194532918041644/

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *