Pages Menu
Categories Menu

Posted on 12.03.23 in Featured, Inštituti, Univerze, Video, Znanstveni dosežki

Akad. prof. dr. Igor Emri: Financiranje raziskav po meri raziskovalcev

Akad. prof. dr. Igor Emri: Financiranje raziskav po meri raziskovalcev

Vizija Slovenije 2050, ki je nastajala pred leti, je v paradigmi razvoja poudarjala tudi Slovenijo kot družbo, temelječo na znanju. V ospredju je gotovo polje znanja in institucije kjer to znanje nastaja, se poglablja, plemeniti.  In če želi Slovenija postati na znanju temelječa družba, potem je potrebno znanju in raziskavam posvečati bistveno več pozornosti. Za uresničevanje teh prioritet je potrebno oblikovati nov način financiranja  raziskovalne dejavnosti , ki bo »prijaznejši« do raziskovalcev, nosilcev znanj in kreatorjev inventivnih idej . Nove ideje se zgodijo na presečiščih znanj, zato je nujno oblikovati okolje, ki bo spodbujalo sodelovanje in povezovanje raziskovalcev med področji in vedami. Takšnemu razmisleku sledi razlaga uglednega akademika prof. dr.  Igorja Emrija  »Financiranje raziskav po meri raziskovalcev in za dobrobit Slovenije«. Prof. Emri je tudi predsednik Upravnega odbora Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in vodja Sveta za razvoj pri SAZU.

Kot nekdanji profesor katedre za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, je razvil inovativen teoretično-eksperimentalni pristop, znan kot KnaussEmrijev model, za preučevanje nelinearnega obnašanja časovno odvisnih materialov. Z zdajšnjimi raziskovalnimi dejavnostmi pa je osredotočen na nelinearno časovno odvisno obnašanje disipativnih sistemov s poudarkom na obnašanju trdnih polimerov in njihovih nano-, mikro- in makrokompozitov ter zrnatih sistemov. Je tudi eden vodilnih na področju mehanike časovno odvisnih materialov. Njegov izum, tehnologija visokotlačnih omrežnih sil, je povzročil tehnološke preboje na področju zvoka in udarcev ter izolacije in tudi ortopedskih in zobnih vsadkov. Je eden od ustanoviteljev in glavni urednik mednarodne revije »Mechanics of Time Dependent Materials«. Kot izjemni znanstvenik je tudi redni član Society of Experimental Mechanics (ZDA), Ruske inženirske akademije, Ruske akademije naravoslovja, Evropske akademije znanosti in umetnosti, Evropske akademije znanosti, Slovenske inženirske akademije, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni član Ukrajinske inženirske akademije. Bil je predsednik znanstvenega odbora Science Europe za inženiring in tehnologijo (ENGITECH), sopredsednik znanstvenega svetovalnega odbora Science Europe, predsednik (ameriškega) društva za eksperimentalno mehaniko (SEM) in predsednik mednarodnega odbora o reologiji (ICR). Za eksperimentalne in teoretične prispevke je bil leta 2020 izvoljen za mednarodnega člana Nacionalne inženirske akademije (NAE) Združenih držav Amerike.

 

1 Comment

  1. Naj mi bo odpuščeno od ljudi, ki veliko več vedo od mene a za sebe lahko rečem, da sem prvič poslušal konsistentno predstavitev delovanja sistema, ki si zasluži naziv »sistem«. Profesor Emri jasno razloži kako bo (bi) deloval družbeni (pod)sistem »na znanju temelječe družbe (Slovenije)«. Po mojem vedenju o principih delovanja družbenih sistemov, predstavljeni model vsebuje vse elemente nujne za funkcioniranje nekega družbenega sistema (motive, interese, znanje, odgovornost in nadzor). Je relativno enostaven in je samogenerujoč.
    Če sem pravilno razumel razlago, so podani zadostni pogoji, da se projekt – in s tem proces – lahko začne praktično takoj uvajati in implementirati. Ker je v projekt vključenih relativno veko strokovnjakov in družbeno dejavnih akterjev (posameznikov in organizacij) je pot – upam – do politične in finančne infrastrukture odprta.
    Čestitam!

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *