akad. prof. dr. Janez Levec, KI: Naše znanje je zelo univerzalno
Zdi se, da z nekaterih fakultet prihajajo zelo usposobljeni kadri, ki pa nikakor ne najdejo mesta v industriji. Tisti in taki industriji, ki se je še ohranila v zadnjih nekaj več kot dveh desetletjih. Jih z univerze vsako leto prihaja preveč? Nekatera industrija, zlasti farmacevstka, pa išče zgolj vrhunske ljudi za konkurenčno umeščenost na svetovnem trgu. Teh pa univeza ponuja premalo. Kako o teh dilemah razmišlja akademik prof. dr. Janez Levec, ki zadnjega pol leta vodi Kemijski inštitut (KI). Je tudi redni profesor za kemisjko inženirstvo na Fakuteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ter vodja Laboratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo na KI. Znanstveni opus prof. Levca je izjemno bogat, skupaj s sodelavci ima objavljenjih več kot 100 izvirnih del v vrhunski znanstveni periodiki, je prejemnik Kidričeve nagrade za raziskovalne dosežke, imenovan za ambasadorja Republike Slovenije za znanost, prejemnik Preglove nagrade, izvoljen tudi za rednega člana SAZU. Kot izjemen strokovnjak je predaval na vrsti uglednih univerz, je član številnih mednarodnih združenj in uredniških odborov uglednih revij.
Prof. Levec se zaveda, da so dobri kadri najpomembnejši za uspešnost vsake institucije, raziskovalne dosežke pa lahko dobijo zgolj na dobro opremljenih laboratorijih. Sam je veliko predaval in raziskoval v tujini, a se je vedno znova vračal. In zdaj si na Kemijskem inštitutu prizadevajo, da bi se njihovi dobri raziskovalci vračali nazaj. In ko govori o dobrih raziskovalnih kadrih, ugotavlja, da domača industrija ne kaže nobenega zanimanja in potrebe po vrhunskem raziskovalnem delu, zato se na inštitutu obračajo v mednarodni prostor. Tuje firme pa zelo rade sprejemajo njihovo znanje in njihove raziskovalce. Ker je kemija ena od vodilnih panog, so prav tako uspešni pri pridobivanju evropskih raziskovalnih projektov, ki prinašajo prepotreben raziskovalni denar.
Kot akademik pa prof. Levec meni, da se kot člani SAZU ne morejo odzivati na dnevno politiko in njene odločitve, bi pa lahko dali ekspertno mnenje glede pomembnih, bistvenih razvojnih vprašanj. Vendar so zanje premalokrat vprašani s strani politike.
Kemijski inštitut prejel evropska sredstva za obnovo prizidka in stare stavbe
Na Kemijskem inštitutu intenzivno potekata obnovi prizidka in stare stavbe, obe v večjem delu financirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta je ocenjen na 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,8 milijona evrov. Projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa je ocenjen na 1,7 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,4 milijona evrov. Z omenjeno naložbo bo Kemijski inštitut Ljubljana prenovil pet laboratorijev in nakupil novo raziskovalno opremo. Cilj investicije je zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo. V sklopu obeh projektov bo obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost dela in delovnega okolja na Kemijskem inštitutu.
Foto & video: Igor Domijan
