Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 11.10.18 in Featured, Galerije, Inštituti, Video

Biotehnologija in njena moč v prihodnosti

Biotehnologija in njena moč v prihodnosti

Na Kemijskem inštitutu je z udeležbo znanstvenikov, raziskovalcev, potekala javna razprava o biotehnologiji in biomedicini, ki že v tem stoletju napovedujeta neverjetne preboje. Zlasti biomedicina, ki je med znanstvenimi vedami deležna izjemne pozornosti, naj bi resne premike dosegla z zdravljenjem z matičnimi celicami in genetskimi raziskavami. Primarij, dr. Damjan Radosavljević, je bil kot ortoped kirurg s svojo skupino že pred več kot dvajsetimi leti pri nas začetnik uvajanja tkivnega inženirstva v klinično prakso. Uvedli so novo metodo zdravljenja z uporabo bolnikovega tkiva, s katerim so namnožili nov hrustanec in z njim obnovili poškodovan sklep. Ta metoda jih je v ortopediji takrat umeščala v sam svetovni vrh.

Prof. dr. Roman Jerala pa predvideva, da se bodo nove metode celičnega zdravljenja, bodisi z matičnimi celicami ali genetskimi raziskavami, vedno bolj izpopolnjevale. Danes so še izjemno drage, zahtevne in večplastne, sčasoma pa se utegnejo vedno bolj ceniti in in priti v širšo uporabo.

Glede na zoženo kritično maso raziskovalcev v Sloveniji, je nujna povezava tudi s sorodnimi vedami. Te vidike bi morali razumeti tudi odločevalci, politiki, saj nam manjka razvojna strategija prav teh pomembnih ved, poudarja prof. dr. Matjaž Jeras. Potencialni naboj teh raziskav so hitro razumeli na Kitajskem in v ZDA, Evropa pa tu kar zaostaja. Dr. Miomir Knežević, ki se že več kot dvajset let ukvarja z matičnimi celicami, poudarja pomembnost bazičnega raziskovanja. Take raziskave oplajajo tudi aplikativne raziskave, kamor se predvsem zadnja leta usmerja Evropa. Ko gre za onkološke raziskave in zdravljenje raka, se je pri posebnem projektu združilo kar pet raziskovalnih skupin sorodnih ved, je razložil dr. Matjaž Peterka. Skupine na skupnem projektu razvijajo poseben način zdravljenja določenih rakastih tumorjev glave in vratu.

Vsi razpravljalci, primarij dr. Damjan Radosavljevič, prof. dr. Roman Jerala, dr. Miomir Kneževič, prof. dr. Matjaž Jeras in dr. Matjaž Peterka, so se zedinili v stališču, da je potrebno o tako zahtevnih in večplastnih vprašanjih, ki jih odpirata biotehnologija oziroma biomedicina, pogosto seznanjati najširšo javnost. Vprašanja so tudi tesno povezana z najširšimi etičnimi dilemami, o katerih se morajo odpirati razprave v strokovni in laični javnosti. Tako bi tudi preprečili ali vsaj zmanjšali škodo, ko se na socialnih omrežjih širijo tudi mnenja z zavajajočimi interpretacijami.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *