Bodo naši otroci snovalci ali le uporabniki digitalne prihodnosti?
Vsebin s področja računalništva in informatike je v slovenskih osnovnih in srednjih šolah več kot zaskrbljujoče. Spremembe, ki so v svetu že preizkušene, je treba uvesti odločno in hitro, če ne želimo, da naši otroci zaostanejo za vrstniki iz tujine. To je glavno sporočilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol (RINOS), ki je 29. maja predala poročilo ministrici za znanost in šport dr. Maji Makovec Brenčič.
V Sloveniji pod pojmom poučevanje računalništva in informatike (RIN) običajno razumemo le uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), kar je premalo. V poročilu je zato zapisano, da sodoben pouk računalništva in informatike ne bi smel biti več samo pouk podajanja tehničnega znanja. Čeprav je tehnično znanje potrebno pri izdelavi končnega izdelka, mora biti ključna vsebina sodobnega pouka podajanje drugačnega načina mišljenja – računalniškega mišljenja, ki je bliže naravoslovju.
Vodja delovne skupine, dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je ob predaji poročila opozoril, da je povsem zmotno mišljenje, da je poučevanje računalništva in informatike pomembno le za računalniške poklice. Zmožnost sodelovanja z računalnikom je danes ključno demokratično delovanje v družbi nasploh in za učinkovito spoprijemanje s sodobnimi (poklicnimi) izzivi v vseh panogah. Urjenje računalniškega mišljenja je urjenje v strategijah reševanja problemov in tudi pomeni dolgoročno opolnomočenje učencev za razvijanje vztrajnosti pri soočanju z neuspehom in posledično večanje psihološke odpornosti.
Sodobno poučevanje računalništva in informatike mora vključevati tri ključne ravni: digitalno opismenjevanje, uporabo tehnologij in temeljna znanja. Za uspešno (digitalno) prihodnost so ključna predvsem temeljna znanja računalništva in informatike, ki jih slovenski otroci v obveznem izobraževanju ne dobijo takorekoč nič, medtem ko sta digitalno opismenjevanje in uporaba tehnologij omejena na nekaj izbirnih predmetov. Če izobraževanja na tem področju v Sloveniji ne bomo prilagodili dejanskemu stanju sodobne družbe in trendom v svetu, bodo nove generacije v globalni prihodnosti izrazito deprivilegirane.
V strokovni skupini so sodelovali strokovnjaki z vseh treh slovenskih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem pa tudi iz Zavoda RS za šolstvo, Gospodarske zbornice Slovenije in z Ministrstva za šolstvo in šport
Končno poročilo je dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocilo_RINOS_30_5_18.pdf .
