Center za tehnologije genske in celične (CTGCT) terapije začel delovati

Center za genske in celične terapije, ki ga je ustanovil Kemijski inštitut, je že začel delovati.  Na uvodnem srečanju so se zbrali ugledni predstavniki evropskih medicinskih raziskovalnih ustanov, ki bodo sodelovale kot partnerice pri razvoju inovacij. Težo dogodka  so s svojo prisotnostjo potrdili tudi predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Pri projektu gre za razvoj novih, personaliziranih načinov zdravljenja.  Eden od treh ljudi se namreč v življenju sooči z rakom, pet odstotkov prebivalcev sveta ima redko genetsko bolezen, v Sloveniji je takšnih okoli tisoč. Vendar pa za številna rakava obolenja in redke genske bolezni, ki jih vedno znova odkrivamo, še nimamo učinkovitih zdravil in načinov zdravljenja. Nove, napredne tehnologije zdravljenja, kot so genske in celične terapije, bi te bolezni v prihodnje lahko ozdravile.

izr. prof. dr. Mojca Benčina, raziskovalka na Kemijskem inštitutu, ki bo vodila CTGCT, poudarja, da so ti napredni načini zdravljenja izjemno učinkoviti in prilagojeni posameznim pacientom ali skupini in delujejo neposredno na vzrok bolezni, kar omogoča celo trajno ozdravitev. Center bo razvijal tehnologije za pripravo naprednih zdavil do začetka kliničnih raziskav.

Tako zahtevnega projekta ni mogoče izpaljati brez sodelovanja znastvenikov, zdravnikov, pacientov, poudarja prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

Ključnega pomena pri razvoju naprednih načinov zdravljenja pa je odličnost raziskav s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije. Ta razvoj bo podpiralo sodelovanje znanstvenikov in zdravnikov UKC Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa bodo imeli tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in njihovem prenosu do pacientov.

Za tako obsežen in zahteven projekt je pomembno sodelovanje z uspešnimi evropskeimi raziskovalnimi ustanovami: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična Univerza Dresden. Kemijski inštitut bo v center prispeval vrhunsko znanje na področju razvoja terapije raka in genetskih bolezni v povezavi s sintezno biologijo, omenjene partnerske ustanove pa bodo svetovale pri organizaciji centra in vzpostavitvi raziskovalnih prostorov, zagotavljale bodo potrebno strokovno znanje in tehnologijo ter nudile podporo pri prenosu terapij iz laboratorijev do pacientov.

» Partnerstva so v središču UCL-jevega etosa odličnosti, vključenosti in globalnega dosega, zato smo veseli, da smo partner Slovenije v tem evropskem projektu,« ob zagonu CTGCT pravi prof. dr. Geraint Rees, podrektor za raziskave, inovacije in globalno udejstvovanje na UCL.

»Napredne terapije obljubljajo preobrazbo zdravstvene oskrbe bolnikov z nekaterimi najhujšimi in izčrpavajočimi boleznimi. UCL je vodilni v svetu pri prenosu teh terapij od laboratorijev do bolnikov in veselimo se izmenjave znanja znotraj partnerstva v podporo naslednji generaciji znanstvenikov v Sloveniji in po Evropi,« pa je dejala dr. Jane Kinghorn, direktorica Translacijske raziskovalne enote na UCL.

»Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) ne bo le povečal dostopa do pomembnih možnosti zdravljenja, kot je CAR-T celična terapija, za bolnike z rakom v Sloveniji. Center bo tudi pomembno gonilo inovacij na tem področju ter bo olajšal izmenjavo med sodelujočimi evropskimi partnerji,« je začetek projekta komentiral prof. dr. Jurgen Kuball, vodja Oddelka za hematologijo v Centru za rakava obolenja Univerzitetnega medicinskega centra Utrecht.

»S preboji v celični in genski terapiji v zadnjih letih se pomikamo v vznemirljivo obdobje medicinskih terapij za bolezni, ki so imele omejene možnosti zdravljenja. Najpomembneje je narediti te terapije cenovno dostopne in dostopne vsem tistim, ki jim to lahko koristi. Navdušen sem, da bom z ekipo v Sloveniji pomagal zgraditi evropsko mrežo, ki bo takšne terapije približala bolnikom v Sloveniji in Evropi, ter razširiti čudovito priložnost za zdravje in industrijo,« pravi prof. dr. Ezio Enrico Bonifacio iz Centra za regenerativne terapije na Tehnični Univerzi Dresden.

»Charité, kot ena največjih in priznanih univerzitetnih bolnišnic v Evropi, je vidno pozicionirana na nacionalni in mednarodni ravni na področju celične in genske terapije (CGT) iz znanstvenega, tehnološkega, translacijskega in kliničnega vidika. Bolnišnica Charité je na medicinski fakulteti ustanovila akademski Center za napredne terapije (BeCAT), ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju dobre proizvodne prakse (GMP) ter na področju regulacije, vodi pripravo zdravil za napredno zdravljenje (ATMP),« pravi prof. dr. Petra Reinke, direktorica berlinskega Centra za napredne terapije

 Za potrebe delovanja CTGCT je predvidena gradnja novega objekta, ki bo umeščen na območje Kemijskega inštituta v Ljubljani. Namenjena so  tudi sredstava za opremo čistih prostorov in opremo za pripravo tehnologij namenjenih za predklinične raziskave in klinična testiranja. CTGCT bo samostojni infrastrukturni in raziskovalni center, katerega cilj je povezati raziskovalce, klinike in paciente, povezati raziskovalne inštitucije doma in v tujini, ter jim ponuditi infrastrukturo in znanje centra v prizadevanjih prenosa znanja v kliniko. V prvih šestih letih predvidevajo zaposliti več kot 20 strokovnjakov,  ki delujejo na različnih znanstvenih področji.  Uporabno bo tudi znanje projektnih partnerjev in sodelovanje s podjetji, ki že imajo razvite tehnične rešitve dela v čistih prostorih.

»Center predstavlja pomembno in edinstveno infrastrukturno pridobitev za Slovenijo. Naša država bo z vzpostavitvijo CTGCT bogatejša za usposobljene kadre in ustrezno opremljene akademske prostore za pripravo tehnologij za razvoj naprednih terapij.  Razvoj naprednih terapij za zdravljenje redkih in zelo redkih bolezni je dolgotrajen proces, ki pa ravno zaradi majhnega števila pacientov za velike farmacevtske korporacije ni zanimiv. Tovrstne akademske ustanove, kot bo CTGCT, so ravno zato ustrezen format za razvoj in pripravo takšnih terapij.  Hkrati pa se bomo s tem postavili ob bok državam, ki že imajo takšne centre, in bomo pomembno prispevali tudi v razvoj znanosti nasploh,« poudarja prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.

Projekt CTGCT bo financiran na podlagi evropskega razpisa Widening – Teaming for Excellence. Gre za pomembno shemo Evropske komisije v okviru programa Obzorja Evropa (Horizon Europe), namenjenega raziskavam in inovacijam. Evropska komisija je projektu CTGCT dodelila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 12 milijonov Kemijskemu inštitutu. Še enkrat toliko investicijskih sredstev bo projektu namenilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Projekt je tako skupaj vreden 30 milijonov evrov. Nekaj sredstev pa bo k vzpostavitvi centra prispevala tudi britanska agencija UK Research and Innovation, ki bo sofinancirala stroške dela britanskih strokovnjakov z Univerzitetnega kolidža v Londonu in to v višini enega milijona evrov.