Pages Menu
Categories Menu

Posted on 12.02.14 in Featured, Podjetništvo, Start Up, Svet

Dan  Shechtman: nobelovec na obisku v Sloveniji

Dan Shechtman: nobelovec na obisku v Sloveniji

Prof. dr. Dan Shechtman, profesor znanosti materialov na izraelskem inštitutu Technion in Državni univerzi v Iowi ter sodelavec ameriškega Ames laboratorija, je leta 2011 prejel Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje kvazi-kristalov. Kvazi-kristale, popolnoma novo obliko materije z mozaično kemično strukturo, za katero je dotlej veljalo, da nasprotuje zakonom narave, je odkril že leta 1982, vendar je sprva doživel kontroverzni odziv in ostro kritiko. A sčasoma je njegovo odkritje korenito spremenilo pogled kemikov na trdne snovi in rodilo se je novo znanstveno področje. Prof. dr. Dan Shechtman pa je tudi eden od pionirjev izraelske startup revolucije, saj je že leta 1986 začel z zdaj že legendarnim ciklom predavanj o tehnološkem podjetništvu. Prepričan je, da je treba mlade znanstvenike in inženirje učiti tudi osnov poslovanja, da bi lahko svoje znanje uporabili v svojih lastnih startup podjetjih.

Na koncu naj omenimo še to, da je prof. dr. Dan Shechtman tudi aktualni kandidat naslednjih izraelskih predsedniških volitev.

Kemijski inštitut je v sklopu Slovensko-izraelskega dneva znanosti in inovacij gostil eminentnega izraelskega gosta, prof. dr. Dana Shechtmana. V svojem predavanju se je osredotočil predvsem na pomen inovacijskega okolja, priznanje znanosti kot ene izmed gonilnih sil razvoja, spodbujanje dialoga med znanstveniki in gospodarstveniki ter ustvarjanje poslovnih priložnosti. Spremljala ga je močna izraelska poslovna delegacija predstavnikov tveganega kapitala z namenom poslovnega povezovanja s Slovenijo. Gostom so se predstavila tudi mlada, visokotehnološka slovenska podjetja ki delujejo na področju naravoslovja in kažejo velik potencial za rast in širitev na druge trge. Najboljše med njimi je dobilo možnost predstavitve v okviru slovenske delegacije v Izraelu, maja 2014.

Po zanimivemu predavanju, ki si ga lahko v celoti ogledate na Trombi, je v pogovoru z novinarji dr. Shechtman poudarjal pomen znanosti kot gonilne moči vsakršnega razvoja, kar je ponazoril z nekaterimi primeri.

Ob vprašanju, zakaj  v Sloveniji gospodarska struktura stagnira kljub velikemu številu majhnih podjetij, je nizal vrsto razlogov, med njimi tudi šibko usmerjenost na mednarodni trg.

Predvidevam, da so ta podjetja naklonjena izvozu, saj nimate velikega notranjega trga. Povedal vam bom, kako je v Izraelu. Ko startupi, zagonska podjetja, začenjajo, razmišljajo izključno o izvozu, njihov cilj je svetovni trg. Izraelski trg jih sploh ne zanima. Izrael je majhna država, le osem milijonov prebivalcev ima. Čeprav je to štiri krat več kot v Sloveniji, je naš domači trg majhen. Izrael je mogoče zelo dober v smislu  izdelkov informacijske tehnologije, a nima velikega trga. Najbolje je torej opogumiti vaše mlade podjetnike, da razmišljajo o svetovnem marketingu, in še pred tem o raziskavi stanja določenega področja na svetovnem trgu, kakšna je njegova velikost, kam je usmerjen, nato pa ustvarijo lasten kontekst v svetovnem merilu. Povedal vam bom o neki izraelski organizaciji, ki počne prav to: mlada izraelska podjetja povezuje s srednje velikimi podjetji v ZDA z namenom, da jim poišče strateške partnerje. Kot primer vam lahko povem, kaj se je zgodilo z navigacijskim programom WAZE, ki velja za najboljšega na svetu. Njegova prednost je, da lahko njegovi uporabniki komunicirajo s centrom, lahko, recimo, sporočijo, da so naleteli na težavo v prometu in program bo to takoj sporočil drugim uporabnikom in jim svetoval alternativno pot. Pravkar so ga prodali ameriškemu podjetju za milijardo dolarjev. Ljudje še naprej delajo v Izraelu, a dobiček ustvarjajo drugje. Ključna beseda je torej IZVOZ. Le izvozno naravnani imajo priložnost za rast. Če je tvoj trg Slovenija,ne moreš rasti. Nemogoče.

Organizatorji Slovensko-izraelskega dneva znanosti in inovacij so bili presenečeni, da želim v svojem predavanju govoriti o podjetništvu in ne o svojem znanstvenem delu. Meni se to ni zdelo nič presenetljivega, saj je prav to tema srečanja. Seveda bi lahko govoril tudi o znanosti, a sem želel pripraviti predavanje za vas. In lahko rečem, da je vztrajnost pri startup podjetju bistvena. Tisti, ki vztraja kljub težavam in premaga vse ovire, je uspešen podjetnik. Ko začneš s startupom naletiš na veliko pregrad. Na moja predavanja vabim veliko mladih podjetnikov in vsak ima svojo zgodbo. Eden nima dovolj denarja, drugi ne najde ustreznih sodelavcev, tretji ni naredil dovolj dobre raziskave tržišča in mora zdaj vse spreminjati. PRILAGODLJIVOST je še ena od bistvenih prednosti pri zagonskem podjetju. Recimo ,da si razvil izdelek, po dveh letih pa ugotovil, da je neumen. Kaj boš storil? Zaprl podjetje ali pa boš s sodelavci ubral novo usmeritev? Prilagodljivost je del vztrajnosti. Priznaš si, da si naredil napako, ampak se odločiš, da jo boš tudi popravil. Pomembna je torej prilagodljivost in vztrajnost. Ne smeš obupati. Govori z ljudmi, bodi komunikativen! Tudi komunikativnost je ena od bistvenih prednosti za vodjo startupa. Pritegni ljudi! Vse to velja tudi v znanosti. A v znanosti imamo zvezdo vodnico, to je iskanje resnice. To je naš cilj: iščemo resnico. V poslu temu ni nujno tako. Naj razložim. Vzemimo nemško-avstrijsko-nizozemski odnos: »Langsam, aber sicher.« Torej: »Delaj počasi in se prepričaj, da je vse brezhibno.« Za startup to ni dober pristop. Zanj je boljši pristop: »Prodaj, nato popravi.« Imate izdelek, za katerega veste, da ni brezhiben? Prodajte ga! Zaslužite denar!« Denar vam bo omogočil, da ga izboljšate. Prve podatke o njegovih napakah boste dobili še pred kupcem, saj ste ga naredili vi. Priporočam torej slediti načelu »prodaj, nato popravi« in ne »počasi, ampak zanesljivo«. Morda ne zveni pravilno, a v poslu se tako dela in to priporočam tudi vam. Gre za fleksibilnost. Tudi če si prizadevate narediti popoln izdelek, ga začnite prodajati, preden je popoln. Če ga ne boste začeli prodajati, boste propadli, še preden bo popoln. Mercedes Benz se lahko drži načela »počasi, ampak zanesljivo«, a oni so vendarle uveljavljeno podjetje. Vi pa ste startup in potrebujete pretok denarja, pritok denarja in to čim prej. Prodaj, nato popravi!

shechtman Foto: Igor Domijan

Kaj dr. Schechtman meni o pomembnosti učenja, seznanjanja s podjetništvom na zgodnejših ravneh izobraževanja, ne zgolj na univerzitetnem nivoju.

Menim, da je to izredno pomembno. Bom pojasnil nekoliko širše. Če bi radi, da Slovenci ljubijo znanost in tehniko, če bi radi, da jih čim več postane znanstvenikov in inženirjev, morate začeti zelo zgodaj. V vrtcu. Učite znanost v vrtcih. Poskrbite, da bodo otroci rasli in ljubili znanost. O teh rečeh ne le govorim, v Izraelu jih tudi uresničujem. Doma, v Hajfi sem bil pobudnik projekta Znanost v vrtcih. Sodeluje 60 vrtcev. Znanstveniki učijo vzgojitelje v vrtcih, oni pa učijo otroke stare 5-6 let. Prav te dni pa začenjam s še enim projektom. Znanstveniki znamo poučevati znanost. Otroci so čudoviti, pametni, znanost razumejo. Vzgojitelje v vrtcih pa pravzaprav niso učili, kako prenesti znanje znanstvenikov k otrokom. Jaz bi rad zaobšel to oviro, jo preskočil, zato na izraelski televiziji začenjam s serijo oddaj, ki se imenuje »Dedek Danny (to sem jaz) poučuje znanost«. Preko ekranov bom torej poučeval znanost. Prav včeraj, preden sem sedel na letalo v Tel Avivu, sem imel sestanek v zvezi s snemanjem prvih oddaj. V seriji jih bo 30: 10 o fiziki, 10 o Zemlji in 10 o biologiji. Začel bom s fiziko. Trdo fiziko. Nobenih igrač in otroške govorice. Resnična znanost. Pa še zabavno bo. Pripravljam tudi vaje za starše, kako delati z otroki. Želim si, da bi naredili to, kar jim bom rekel. Moj največji dosežek bo, če se bodo starši pogovarjali s svojimi otroki o znanosti. To bi bilo resnično čudovito. Rad bi, da se to zgodi. Šlo bo za pravo fiziko, pravo vedo o Zemlji, pravo biologijo. Pri biologiji bomo na primer začeli z nastankom življenja na Zemlji, z evolucijo, potem bo na vrsti flora, favna, pa vse do DNK in na koncu bomo govorili o človeškem telesu, o funkciji srca, pljuč, mišic, nevronov, možganov itn. Tak je načrt. Neposredno nagovoriti mlade ljudi.

Dr.Shechtman je omenil, da imajo v Izraelu v vsakem ministrstvu tako imenovanega «glavnega znanstvenika». Kakšna je njegova vloga?

Ko v Izraelu govorimo o tako imenovanem glavnem znanstveniku, mislimo običajno na glavnega znanstvenika Ministrstva za trgovino. On je najpomembnejši, saj podeljuje največ sredstev, milijarde dolarjev. Imamo pa glavnega znanstvenika na vsakem ministrstvu. Vzemimo za primer glavnega znanstvenika na Ministrstvu za kmetijstvo. Znanstvenik je in to funkcijo mu je dal minister. Poklical ga je in ga vprašal, če želi naslednjih nekaj let delati skupaj z njim. In sicer kot most med njim in kmetijskim sektorjem. Znanje iz prakse, želje kmetijskega sektorja prinaša ministru, po drugi strani pa prenaša sporočila ministrstva kmetijskemu sektorju. Kot morda veste, je kmetijstvo v Izraelu zelo dejavno, raziskave prinašajo zmeraj nove vrste sadja in zelenjave, dela se na računalniško vodenih namakalnih sistemih, kapljičnem namakanju, ipd. Vse to izvira iz dejanskih potreb. Naj navedem nekaj primerov. Veste, da je Izrael zelo ozek, ima veliko zunanjih mej. Ena od mej je zelo prijazna, govorim o Mediteranskem morju. Vse ostale niso tako zelo prijazne. Z nekaterimi sosedi živimo v mirnem sožitju, z drugimi pa nismo ravno prijatelji. V napetih časih ljudje, ki živijo ob meji in obdelujejo polja do same meje, ne morejo tja tudi po več tednov, saj bi jih lahko ustrelili. Da jim ni treba  hoditi tja, smo izumili računalniško vodene namakalne sisteme. Kapljično namakanje smo izumili, ker je v Izraelu zemlja zelo suha. Pravkar sem se spomnil zanimivega podatka, da ima Izrael letos prvič v svoji zgodovini dovolj vode. Še več, celo prodajali jo bomo Jordaniji. To se nam je posrečilo z napravami za razsoljevanje, ki so letos začele delovati, zato imamo dovolj vode za vse. Izrael je vodilni v svetu na področju recikliranja vode. 80% odpadnih vod recikliramo do te stopnje, da jo je mogoče piti. Je sicer ne pijemo, namakamo pa z njo polja. Včasih se pri nas agrumov ni splačalo gojiti. Zdaj se zaradi recikliranja vode to spet splača. Gojenje bombaža, ki prav tako zahteva veliko vode, je bilo celo prepovedano. Zdaj ga spet pridelujemo. Potrebe pripeljejo do rešitev in rešitve prinesejo razvoj. Rad bi vam povedal, da je moje osnovno vodilo, da za vsako težavo obstaja rešitev. Le najti jo je treba. Ko naletite na težavo, brez panike. Vaša naloga je, da najdete rešitev. In vse bo v redu.

Direktor Kemijskega instituta prof. dr. Janko Jamnik, je ob tem pojasnil slovensko miselnost spopadanja s problemi.

Rad bi nekaj dodal. V Sloveniji trenutno vlada tak Zeitgeist, da iščemo zgolj instantne rešitve. Ko se pojavi težava, nimamo potrpljenja, da bi jo poskušali odpraviti s sistematičnim delom. Če se naslednji dan nič ne razvije, takoj obupamo. Prav zato je ta vztrajnost, ki se tako jasno kaže v poklicni karieri dr. Shechtmana, tako pri znanstvenem delu kot pri prenosu tehnologij in podjetništva, tako zelo pomembna. Druga stvar, ki bi jo rad komentiral pa je diskusija o vsebini današnjega predavanja dr. Shechtmana. Vse skupaj je zelo pomenljivo, saj jasno odraža stanje našega duha. Pričakovali smo znanstveni govor Nobelovega nagrajenca, dr. Shechtman pa je ponudil drugačno temo: podjetništvo. Bili smo presenečeni, ne glede na to, da je Kemijski inštitut med slovenskimi znanstvenimi ustanovami eden od najbolj naprednih in najbolj odprtih za poslovno sodelovanje. Bili smo šokirani, da prihaja k nam Nobelov nagrajenec, ki želi govoriti o podjetništvu. Gre za celo področje, ki nam Slovencem manjka. Manjka nam širina, na stvari gledamo preozko. Osredotočamo se na točno določeno zadevo in ne vidimo širše slike. To nam močno otežuje delovanje na področjih kot sta na primer podjetništvo in startupi, zagonska podjetja. Gre za pomembno sporočilo nam vsem: če Nobelov nagrajenec govori o podjetništvu, je jasno, da gre za zelo pomembno zadevo, in da se nam znanstvenikom ni treba sramovati večje udeležbe na tem področju.

In zakaj Izrael zanimajo slovenska startup podjetja? Kje vidijo potencial. Kam bi investiral dr. Shechtman.

Zanimajo nas mnoge države. Ste cvetoča demokracija, civilizirana država, želimo biti vaši prijatelji. In želimo, da ste tudi vi naši prijatelji. Kar zadeva vprašanje, kam bi investiral svoj denar, je moj odgovor: biotehnologija. Vse stoletje se že trudimo olajšati ljudem življenje. Menim, da bomo v naslednjem stoletju življenjsko dobo še podaljšali. Ljudje bodo živeli dlje. Rešili bomo veliko težav z zdravjem. Menim, da bo odkritih še posebej veliko novih rešitev v zvezi z rakavimi obolenji. Zato bi na dolgi rok investiral v biotehnologijo. Izraelu in Sloveniji priporočam investiranje v izobraževanje na področju biotehnologije in v podjetja, ki razvijajo zdravila, ter v temeljne raziskave.

Kako ocenjuje skrb, da bi ob vnemi povezovanja znanosti in podjetništva spregledali razvoj temeljih raziskav. Ravno te omogočajo mnoga revolucionarna odkritja, a poslovni svet vanje ni pripravljen vlagati, za razvoj pa potrebujejo kar nekaj investicij.

Takole vam bom povedal. Nekateri menijo, da obstaja razlika med moškimi in ženskimi možgani. Ženske so bolj multifunkcionalne, počnejo lahko več stvari hkrati. Moški pa so bolj osredotočeni. Treba je iskati zlato sredino. Menim, da gre predvsem za značaj. Nekateri znanstveniki so res izredno osredotočeni na svojo znanost in je to edino, kar počnejo. Lahko pa vam povem, da bi večina znanstvenikov mojega instituta (Technion) z velikim veseljem sodelovala z industrijo. Mnogi si resnično prizadevajo zagnati podjetja in naša univerza jih v tem spodbuja. Univerza bo njihov partner, investirala bo v nove startupe. Kdo je lahko boljši primer kot sam predsednik Techniona? Tudi on je ustvaril nekaj zelo uspešnih podjetij. Technion je tehnološki institut, vzgajamo inženirje in znanstvenike, pa tudi zdravnike (imamo dobro medicinsko šolo). Predsednik Techniona je po izobrazbi psiholog. Je svetovno priznani strokovnjak za motnje spanja. Skupaj s Technionom je po vsem svetu odprl klinike za zdravljenje motnje spanja. Nazoren je primer, kako potreba pripelje do izuma. Naletel je namreč na veliko težavo. Če hočeš preučiti razloge, zakaj nekdo ne more spati, ga je treba najprej pripraviti do tega, da zaspi naravno. Pri tem pa ga priključiti na elektrode. Ampak potem ne more zaspati, saj ga številne elektrode pri tem ovirajo. Zato je razvil napravo, ki se jo nadene na prste, podobna je napravi, ki meri vsebnost kisika v krvi. Slednja je sicer zelo preprosta, ta nov izum pa veliko naprednejši, saj lahko preverja številne signale telesa. Z majhno napravico na prstih, ljudje lahko zaspijo, ker jih nič ne moti, lahko se premikajo, obračajo, ležijo kot želijo. In ta reč, ki jo je razvil, prinaša zdaj veliko večji dobiček kot vse klinike za zdravljenje motnje spanja. Zdravniku lahko ta naprava z meritvami na prstih pove, kaj je narobe na primer s srcem bolnika. Kako je torej prišlo do tega izuma? Iz gole potrebe. Ljudje niso mogli zaspati in hotel je rešiti to težavo z novim izumom. Izkazalo pa se je, da ta naprava lahko pove še veliko več, kot le o motnjah spanja. Prišel je do rešitve za težave, o katerih sploh ni razmišljal. Naša univerza torej spodbuja zagonska podjetja, spodbuja mlade inženirje, študente, da o tem razmišljajo že od samega začetka. V predavanju sem govoril tudi o podjetniškem DUHU. Ne le o znanju. Ko imajo ljudje znanje in spodbudo, se začnejo o tem med seboj pogovarjati in potem to postane tudi duh države. To se lahko doseže. V Sloveniji to zagotovo lahko dosežete.

 Tamara Vodopivec

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *