Dani Rodrik: Zakaj kriza globalizacije?
V prvem obsežnem intervjuju iz nove serije »Kriza globalizacije« , ki ga pripravlja spletni portal Social Europe, Dani Rodrik, profesor mednarodne politične ekonomije na Harvardu, analizira razmere, ko so se politični odločevalci navduševali nad procesom globalizacije, ki pa je na koncu imela zelo asimetrične učinke. Pustila je posledice tako na ekonomski neenakosti kot socialnem polju. Prišlo je do hiatusa med skupinami, ki obvladujejo globalne mreže, ki so mobilne, imajo sredstva in spretnosti za izkoriščanje globalnih trgov v nasprotju s skupinami, ki so bolj vezane na lokalne skupnosti in nimajo spretnosti in mrežnih povezav za izkoriščanje svetovnega gospodarstva. Posledično so se med tema dvema skupinama oblikovali tudi različni vrednostni sistemi. Trgi so dobili najpomembnejšo vlogo, vloga države in posledično socialnih pravic pa se je zmanjševala. Model globalizacije se je preoblikoval v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in potem zavzel popolnoma drugačen trend kot pred tem. To se je odslikavalo tudi v veliki ambicioznosti Svetovne trgovinske organizacije. Vzporedno s tem obdobjem se je začela poglabljati tudi finančna globalizacija, odpiranje kapitalskih trgov je postalo norma in ne izjema. In najbrž je populizem današnjega časa v veliki meri posledica teh odklonov, nezaupanja do elit in njihove odtujenosti. Pravila delovanja so uvedle velike korporacije, finančne institucije in bogati sloji. In politični vzvodi sprememb, ki so potrebne, pravi Rodrik, so na vlogi države kot take, tudi na tistih področjih, kjer je pritisk globalizacije zelo močan (npr. urejanje lastne davčne politike), ima država veliko možnosti urejanja zadev z lastnimi pravili. Rodrik poudarja, da imamo preveč take globalizacije, ki so jo udejanjile določene interesne skupine za pridobivanje svojih koristi. Imamo preveč globalizacije, ki nesorazmerno favorizira multinacionalne korporacije, farmacevtska podjetja, finančne institucije, visokotehnološka podjetja itd. Večina drugih interesnih skupin pa je izključena.
Celoten članek je dosegljiva na: https://www.socialeurope.eu/globalisation-new-deal-on-labour-mobility
Foto: wikimedia
