David Greaber: Proti ekonomiji
V obsežni analizi z zgornjim naslovom se David Greaber nasloni na knjigo Roberta Skidelskyja – „Money and government: The past and future of economics“, Yale University Press, 2018. Analizira mesto in vlogo sodobne ekonomske vede, ki je kot znanost namenjena reševanju problemov, ki pravzaprav ne obstajajo več. V ospredje postavi primer inflacije, o čemer profesorji še vedno učijo študente, da je edina dobra ekonomska vloga vlad ta, da zagotavljajo stabilnosti cen. Taka stališča so se oblikovala v 80-ih letih z idejo, da se mora vlada omejiti na upravljanje z denarjem in v 90-ih letih so bila stališča sprejeta kot edina zdravorazumska. Vsa politična razprava se je vrtela kar okrog obrednega priznavanja nevarnosti vladne porabe. In to velja še danes kljub dejstvu, da centralne banke zadnjih deset let (od krize 2008 naprej) tiskajo denar, da bi ustvarile inflacijo in tako skušale bogati sloj “prisiliti” k bolj koristni porabi denarja. A tu niso kaj prida uspešne. Gospodarske razmere so danes drugačne. Padajoča brezposelnost več ne povečuje plač, tiskanje denarja ne povečuje inflacije…Jezik modrosti v učbenikih pa ostaja enek. Današnji ekonomisti tudi niso posebej uspešni pri napovedovanju finančnih padcev, blaginje prebivalstva in oblikovanju modelov za preprečevanje podnebnih sprememb. Ko pa se postavijo v vlogo intelektualne avtoritete, je njihov vpliv zelo velik. Ekonomijo se danes uči kot fiziko, kot postopno uresničevanje univerzalnih, neponovljivih matematičnih resnic. Obstajajo sicer “heterodoksne” teorije ekonomije (institucionalistične, marksistične, postkenezijanske…), vendar so te le majhen korak od omenjenega hiatusa. Imajo pa boljše napovedi gospodarskih dogodkov v realnosti. Osnovne psihološke predpostavke, na katerih sloni osrednja (neoklasična) ekonomija, so kolonizirale preostali del ekonomije in močno vplivale na splošno razumevanje sveta. Zato Greaber poudarja, da je potrebno brati preteklost v novi luči, kar ponuja ena najpomembnejših knjig zadnjih let, knjiga Roberta Skidelskega,..Denar in vlada – preteklost in prihodnost ekonomije. Tu v ospredje postavlja poskus zgodovine ekonomske discipline z upoštevanjem dveh stvari – denarja in vlade (države), o čemer večina ekonomistov nerada govori.
Skidelsky, šolan na Oxfordu, profesor politične ekonomije v Warwicku, je poznan kot avtor treh zvezkov biografije Johna Maynarda Keynesa. V zadnjih letih je kot vplivnež organiziral vrsto seminarjev na visokem nivoju o reformaciji gospodarske discipline. Omenjena knjiga pa je rezultat njegovih prizadevanj. Knjiga je dobila britansko nagrado Bread and Roses za najbolj radikalno knjigo leta 2014 in nagrado Bateson Ameriškega društva za kulturno antropologijo in je prevedena v vse velike svetovne jezike. “Kar razkriva, je neskončna vojna med dvema širokima teoretičnima perspektivama, v katerih se zdi, da je vedno enaka zmaga – zaradi razlogov, ki imajo le redko kaj opraviti s teoretično prefinjenostjo ali večjo napovedno močjo. Zdi se, da je bistvo argumenta vedno v naravi denarja. Ali je denar najbolje predstavljati kot fizično blago, dragoceno snov, ki se uporablja za lažjo izmenjavo, ali je denar videti bolje kot dobropis, knjigovodski način ali kroženje- v vsakem primeru je pomembna družbena ureditev? To je argument, ki se v določeni obliki dogaja že tisoče let.”
Ko Greaber ocenjuje Skidelskyjeve anlize v na področju ekonomije in v kontekstu tega različnih vlad v zadnjih 60-ih, 70-ih letih, zaključi, da obstoječa ekonomska teorija vedno bolj spominja na drvarnico, lopo, polno orodij. V tej zmedi ne najdemo uporabnih spoznanj, ampak je obstoječa disciplina zasnovana za reševanje težav še enega stoletja. Problem, kako določiti optimalno porazdelitev dela in virov, resursov za ustvarjanje visokih stopenj gospodarske rasti, ni enak probelmu, s katerim se danes soočamo. Slednji sestoji iz tega, kako se spoprijeti s povečanjem tehnološke produktivnosti, zmanjšanjem realnega povpraševanja na trgu dela in aktualnim vprašanjem reševanja Zemlje. To zahteva drugačno znanost. Vsaka nova znanost bo morala črpati iz že nakopičenega znanja področja feminizma, vedenjske ekonomije in psihologije. Intelektualno to ne bo enostavno, zaključi Greaber. Preboj skozi trdnjavo neoklasične ekonomije na vseh večjih institucijah, ni obetavna perspektiva. Bi lahko kakšen šok to spremenil? Ali zlom, podoben tistemu iz leta 2008? Ali radikalen politični premik v svetovni vladi? Globalni upor mladih?… In gotovo bo knjiga, kakršna je Skidelskyjeva, igrala odločilno vlogo.
David Greaber poučuje antropologijo na London School of Economics. V slovenščino je tudi prevedena njegova knjiga Dolg. Prvih 5.000 let dolžništva (Debt: The First 5000 Years, izšla pri založbi *cf).
Več lahko preberete na: https://www.nybooks.com/articles/2019/12/05/against-economics/
Foto: youtube
