Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 16.03.21 in Inštituti

Dnevi Jožef Stefana

Dnevi Jožef Stefana

Dnevi Jožefa Stefana bodo letos potekali v času od 22. – 27. marca 2021 in sicer na daljavo. Na dan dogodka bo povezava do željenega dogodka objavljena na spletni strani Instituta “Jožef Stefan” (www.ijs.si), kjer se boste dogodek lahko spremljeali prek videokonferenčnega sistema.

______________________________________________________________________

Ponedeljek, 22. marec 2021

Videoprenos ob 13.00

OTVORITEV DNEVOV JOŽEFA STEFANA 2021

nagovor direktorja Instituta prof. dr. Boštjana Zalarja

Videoprenos ob 13.05

STABILNI IZOTOPI V INTERDISCIPLINARNIH RAZISKAVAH

prof. dr. Nives Ogrinc, Institut “Jožef Stefan” in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

V predavanju bodo predstavili uporabo stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov na različnih področjih raziskav. Pojasnjeno bo razumevanje procesov in mehanizmov pri kroženju ogljika v okolju, ki je posebej pomembno pri spremljanju klimatskih sprememb. Z uvedbo novih metod in pristopov lahko pridobijo dodatne informacije o izvoru in transportu onesnažil v okolju. Tudi  v  živilstvu se lahko določajo pristnosti in sledljivosti živil, kar je pomembno za določanje potvorjenosti živil na slovenskem tržišču, hkrati pa tudi zaščita izdelkov slovenskega porekla. Raziskave na področju arheologije pa so umeščene v kontekst arheometričnih pristopov s katerimi pridobijo pomembne informacije o načinu življenja naših prednikov.

Predavanje bo v angleščini.

ODPRTJE RAZSTAVE BRATOV KRALJ: Izbor del Franceta in Toneta Kralja iz zbirke Galerije Božidar Jakac Kostanjevici na Krka

Brata France in Tone Kralj danes v slovenski zgodovini umetnosti zasedata visoki mesti, pri čemer gredo zasluge dr. Igorju Kranjcu, ki je leta 1995 najprej pripravil retrospektivno razstavo Franceta Kralja in nato leta 1998 še retrospektivo Toneta Kralja ter v dveh bogatih monografijah temeljito in dokončno determiniral njun opus in vlogo v širšem kontekstu. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki sta že desetletja javnosti na ogled izjemno bogati ločeni stalni postavitvi obeh avtorjev, ki predstavljata enega od pomembnih temeljev te institucije. Razstava pomeni obeležje njune okrogle življenjske obletnice. Lansko leto je minilo 125 let od rojstva in 60 let od smrti Franceta Kralja ter 120 let od rojstva in 45 let od smrti Toneta Kralja

______________________________________________________________________

Torek, 23. marec 2021

Videoprenos ob 12.00

FEROELEKTRIČNA KERAMIKA: POGLED NA STOLETJE RAZISKAV OD ODKRITJA FEROELEKTRIČNEGA POJAVA DO DANES

prof. dr. Barbara Malič, Institut “Jožef Stefan” in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

Mineva sto let od odkritja feroelektričnega pojava v monokristalih natrijevega kalijevega tartrata (Valasek, 1920/1921). Začetek raziskav in razvoja feroelektrične keramike lahko umestimo v obdobje druge svetovne vojne, ko so zaradi potreb po učinkovitih kondenzatorjih odkrili izjemno veliko dielektričnost polikristaliničnega  barijevega titanata in kasneje ugotovili, da slednja izvira iz njegovih feroelektričnih lastnosti. Leta 1952 so odkrili trdno raztopino svinčevega cirkonata titanata (PZT) in kmalu še možnosti uporabe v ultrazvočnih pretvornikih zaradi odličnih piezoelektričnih lastnosti.  Okrog leta 2000 je zavedanje o pomenu skrbi za okolje, ki je bilo v nekaterih državah podprto v zakonodajo, spodbudilo raziskave okolju prijazne piezoelektrične keramike brez svinca. Po skoraj dvajsetih letih še iščemo materiale, ki bi izkazovali lastnosti, primerljive z lastnostmi svinčeve keramike.

Sredi osemdesetih let 20. stoletja so z razvojem mikroelektronike in mikroelektromehanskih sistemov postale aktualne raziskave feroelektričnih tankih plasti. Leta 2006 je članek o ogromnem elektrokaloričnem pojavu, to je spremembi temperature pod vplivom električnega polja, v feroelektričnih tankih plasteh (Mischenko, Science) vzbudil zanimanje raziskovalnega področja za možnost uporabe tega pojava v hladilni tehniki. Pred nekaj leti so potrdili feroelektričnost v ultratankih plasteh hafnijevega oksida, kjer nanometrska debelina prispeva k ojačanju feroelektričnosti v nasprotju z obnašanjem “klasičnih” feroelektrikov.

Sočasno z raziskavami fizikalnih lastnosti feroelektrikov so potekale raziskave materialov in razvoj tehnologij, ki so omogočile njihovo uporabo v najrazličnejših napravah. Predavanje bo namenjeno predstavitvi ključnih predstavnikov feroelektrične keramike, sintezi in postopkom, ki vodijo do volumenske keramike, debelih in tankih plasti, in izzivom,  ki so posamezne raziskave spremljali.

Videoprenos ob 14.00

KVANTNO RAČUNALNIŠTVO Z ATOMI V SVETLOBNIH PASTEH

prof. dr. David S. Weiss, Pennsylvania State University, University Park, ZDA

Opis bo zajemal uporabo posameznih atomov cezija, ujetih v mesta na 3D optični mreži, kot kvantne bite. Pojasnili bodo, kako ohladiti atome skoraj do teoretične meje, kako posegati v sredino mreže, da bi spremenili kvantno stanje izbranega atoma, in kako urejati atome po mreži. Ti postopki tvorijo fizično implementacijo Maxwellovega demona, ki je bil doslej le miselni eksperiment in ki osvetljuje globoko povezavo med entropijo in informacijo.

Predavanje bo v angleščini.

Sreda, 24. marec 2021

ZNANOST V ČASU PANDEMIJE

Videoprenos ob 12.00

Predstavitev posameznih projektov raziskovalcev Instituta “Jožef Stefan”

Videoprenos ob 13.00
Omizje ZNANOST V REŠEVANJU PANDEMIJE

Pandemija, povzročena z virusom SARS-CoV-2, ki je zarezala v življenja ljudi na celem globusu, je v ospredje afirmativno postavila potrebo po znanosti za reševanje življenj. In res so znanstveni laboratoriji po svetu hitro, v slabih desetih mesecih namesto običajnih deset ali več let, razvili cepivo proti Covidu-19. Ta premik se seveda ne bi mogel zgoditi, če se znanstveniki  ne bi združili v prizadevanjih za skupni cilj. Pred koncem minulega leta so že objavili blizu 90.000 člankov o virusu in vrsto študij, izdelanih v kratkem času. In tako silovit odziv svetovne znanstvene skupnosti je brez primere v zgodovini znanosti. Preboj pa ne bi bil možen, če ne bi v minulih letih ali desetletjih potekale temeljne raziskave, ki so akumulirale ogromno količino znanja.  Prav zato so se zdaj oglasile znanstvene avtoritete z opozorilom, da bo prihodnji razvoj še kako odvisen od razvoja bazičnih znanj. In ko je vse bolj glasen govor o načinih financiranja in prestrukturiranja znanosti, je  na mestu poziv odločevalcem, da teh dejstev ne prezrejo.

Ob vseh prizadevanjih pa znanstveniki ne izključujejo tudi možnosti prihodnjih epidemij. Prav mRNA cepiva pomenijo prihodnost, saj se jih zgolj z zamenjavo sekvence da prilagoditi na različne vrste virusov ali mutacijo trenutnega virusa. In več kot 90% vprašanih znanstvenikov po svetu meni, da bo koronavirus postal endemičen, kar pomeni, da bo še naprej krožil po posameznih predelih v prihodnjih letih, bolezen sama in socialna izolacija pa se z večjo imunostjo prebivalcev ne bosta nadaljevali v današnji obliki.

Govorci

prof. dr. Alojz Ihan, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

prof. dr. Jože Damijan, Ekonomska fakulteta UL

  1. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakulteta UP
  2. Aleks Jakulin, Sledilnik Covid-19
  3. Mark Pleško, Cosylab

prof. dr. Boris Turk, Institut “Jožef Stefan”

Videoprenos ob 15.00

Podelitev priznanj Zlati znak Jožefa Stefana

Četrtek, 25. marec 2021

Videoprenos ob 13.00

IZZIVI RAZVOJA ELEKTRONIKE KOT SOPOTNICE SODOBNIH RAZISKAV IN APLIKACIJ

  1. Janko Petrovčič, Institut “Jožef Stefan”

Elektronika kot ena izmed tehničnih disciplin je tiha spremljevalka sodobnega življenja, pa tudi vseh novih temeljnih in aplikativnih raziskav. Iz nekoč ene izmed glavnih gonil razvoja, se je umaknila na nivo ključnih tehnologij. Glavnina proizvodnje polprevodniških elementov in elektronskih sklopov se je preselila v vzhodne dežele. Ali jo kot znanstveno in razvojno disciplino v prenasičenosti elektronskega trga še potrebujemo?

Na Odseku za sisteme in vodenje vlagajo veliko energije v premoščanje prepada med teorijo in prakso pri vodenju različnih tehničnih procesov. Spoznali so, da samo gojenje novih idej v virtualnem simulacijskem okolju brez preizkusa v praksi ne daje uspeha, saj je potrebno rešitve približati bodočim uporabnikom. Tu pa nastopi pomembna in ključna vloga elektronskih tehnologij.

Zato bo predavanje predstavilo, kako poteka delo pri razvoju elektronskih sistemov in kje so poleg doseganja osnovne funkcionalnosti, glavni izzivi pa so: elektromagnetna združljivost, varnostni aspekti, delo v industrijskem okolju, ekonomika rešitev. To problematiko bodo predstavili s tremi primeri: z razvojem družine diagnostičnih naprav za sesalne enote za podjetje Domel kot primerom unikatnih naprav, z družino inteligentnih aktuatorjev za pogone ventilov podjetja Danfoss kot primerom razvoja velikoserijskih proizvodov ter z razvojem namenskih elektronskih sklopov za vodenje in diagnostiko sistemov z gorivnimi celicami kot primerom razvoja elektronike za nove (´cutting-edge´) tehnologije

Videoprenos ob 15.00

MERITVE KOZMIČNIH DELCEV EKSTREMNIH ENERGIJ NA OBSERVATORIJU PIERRE AUGER

prof. dr. Andrej Filipčič in prof. dr. Marko Zavrtanik, Institut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici

Zemljo neprestano bombardirajo kozmični žarki, ki imajo energije od nekaj MeV do preko 1020 eV. Njihova sestava se spreminja z energijo, v večini primerov pa so to fotoni, protoni ali atomska jedra. Izvor in načini pospeševanja kozmičnih delcev še vedno niso povsem jasni, vsaj ne za najbolj energetske, kjer  produkcijski mehanizmi v običajnih astrofizikalnih objektih ne zadostujejo. Observatorij Pierre Auger v Argentini meri pljuske kozmičnih delcev, ki jih ti povzročijo v atmosferi. Talni detektorji Čerenkova pokrivajo površino 3000 km2, fluorescenčni detektorji pa merijo svetlobo nad tem območjem, ki jo pljuski oddajajo na poti do tal. Štirje sistemi Lidar merijo propustnost atmosfere za fluorescenčno svetlobo. Od leta 2008 so z Observatorijem izmerili preko 10.000 kozmičnih delcev z energijami nad 1019 eV in objavili številne rezultate o njihovih lastnostih, kompoziciji ter energijski spekter. Oster rob spektra okoli 1020 eV kaže na to, da delci prihajajo izven naše galaksije, njihove vpadne smeri pa niso korelirane s porazdelitivjo zvezd v galaksiji.

______________________________________________________________________

Petek, 26. marec 2021

Videoprenos ob 13.00

FULERENI: SUPERPREVODNOST, MAGNETIZEM IN QUBITI

prof. dr. Denis Arčon, Institut “Jožef Stefan” in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Fulereni so poleg diamanta in grafita tretja znana oblika ogljika, ki je bila odkrita šele koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najbolj znana fulerenska molekula C60 tvori kubične kristalne structure, v katere lahko z interkalacijo vgrajujemo tudi druge atome oziroma molekule in na tak način spreminjamo njihove elektronske lastnosti. V predavanju bodo najprej prikazali  prispevke pri raziskavah magnetnih in superprevodnih lastnosti fulerenskih struktur z interkaliranimi alkalijskimi kovinami. Obravnavali bodo fulerene tudi iz nekoliko drugega zornega kota, pojasnili, da so lahko negativno nabiti fulereni odlični kandidati za kubite ter predstavili nekaj možnosti za njihovo uporabo v kvantnih tehnologijah.

Sobota, 27. marec 2021

9.00 – 14.00

DAN ODPRTIH VRAT INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« na daljavo

Dan odprtih vrat je namenjen splošni javnosti, ko na obisk sprejmejo vse, ki jih zanima, kaj raziskujejo na inštitutu in kako lahko s tem doprinesejo k skladni družbi prihodnosti. Letos bo mogoče Institut »obiskati« le na daljavo. Pripravili so različne programe obiska po področjih, na katerih raziskujejo znanstvenice in znanstveniki Instituta. Dan odprtih vrat se s prvimi ogledi na daljavo začne ob 9:00 uri, zadnji obiskovalci se bodo lahko v predstavitev znanstveno-raziskovalnega dela vključili ob 13:00 uri. Več o ogledih ter navodila za spremljanje so dostopna na strani www.dov.ijs.si.

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *