Doc. dr. Blaž Likozar, KI: Želimo uporabljati obnovljive vire energije
Prilagodljivi reaktorji za surovinsko- in energijsko-učinkovito pretvorbo metana (Adaptable Reactors for Resource and Energy Efficient Methane Valorisation), je naslov obsežnega projekta, pri katerem Kemijski inštitut (KI) sodeluje kot partner. Koordinator projekta je nizozemsko podjetje TU Delft, ostali partnerji pa so še Johnson Matthey (Velika Britanija), Technip (Nizozemska) ,Sairem (Francija), KU Leuven (Nizozemska), Universiteit Gent (Belgija), Universidad de Zaragoza (Španija), TU Dortmund (Nemčija), Teknologisk Institut (Danska). Doc. dr. Blaž Likozar, ki skupaj z akademikom prof. dr. Janezom Levcem, na KI vodi slovenski del projekta, pravi, da so se pri tem združile vodilne industrijske, univerzitetne in druge raziskovalne skupine s področja izboljševanja postopkov, inženirstva katalitskih reaktorjev ter vodenja procesov, da omogočijo razvoj novih in izboljšanih prilagodljivih katalitskih reaktorskih sestavov za raznoliko ter razpršeno proizvodnjo z visokimi izkoristki proizvodov.
Doc. dr. Blaž Likozar, s katerim smo se o projektu tudi pogovarjali in sodi med odlične raziskovalce, se je kot perspektiven raziskovalec podoktorsko strokovno izpopolnjeval na Polymer Competence Center Leoben, Montanuniversität Leoben, Leoben, Avstrija, kot Fulbrightov štipendist pa je raziskoval v sodelovanju s College of Engineering, University of Delaware, Newark, ZDA. Uspešno znanstveno delovanje dr. Likozarja tako obsega danes kar 70 dokumentiranih objavljenih referatov na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih, 39 člankov z recenzijami v revijah ter 23 objavljenih prikazov, poročil in ekspertiz ter samostojni znanstveni sestavek v monografski publikaciji.
In kot poudarja, naj bi dolgoročno po pričakovanjih reaktorji obratovali nizko energijsko in z omejenimi izpusti ter z uporabo »zelene« električne energije kot neposrednega prvenstvenega vira energije. Da bi izostril najboljši reaktorski sestav, bo pri projektu uporabljen edinstven način celostne štiri stopenjske izboljšave procesa, ki ga vpeljuje projektni konzorcij. To je dejansko edini pristop, ki zmore zagotoviti dodobra izboljšano opremo oziroma postopek. Ključna poteza je tako načrtno in sočasno naslavljanje štirih področij: prostorskega, termodinamičnega, uporabnostnega in časovnega.
Projekt pa ima velik pomen tudi za Kemijski inštitut, saj se pojavlja v konzorciju z najboljšimi kemijsko inženirskimi inštitucijami v Evropi, saj je koordinator, TU Delft, med prvimi tremi takimi podjetji. Pomembno pa je tudi sodelovanje z drugimi vodilnimi podjetji na področju reaktorskega inženirstva in heterogene katalize. Na ta način je Kemijski inštitut izkazal svojo prebojno vlogo, in sicer ne zgolj skozi uveljavljanje vrhunske znanosti, temveč tudi skozi razpoznavanje pomena inženirske plati, tržne naravnanosti oziroma industrijske implementacije vrhunskih raziskav in razvoja.
