Pages Menu
Categories Menu

Posted on 6.07.15 in Featured, Inštituti, Svet, Video

Doc. dr. Robert Dominko, KI: Elektromobilnost se bo vedno bolj približala uporabniku

Doc. dr. Robert Dominko, KI: Elektromobilnost se bo vedno bolj približala uporabniku

Da ima tudi Slovenija vrhunsko znanje, dokazuje uspešna kandidatura Kemijskega inštituta (KI) za sredstva javno zasebnega partnerstva za zelena vozila iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Projekt HELIS, ki je nadaljevanje projekta EUROLIS, je bil izbran v močni konkurenci, njegov cilj pa je raziskava in kasnejša komercializacija akumlatorja za električna vozila. Koordinator tega pomembnega projekta je doc. dr. Robert Dominko, ki z raziskovalno skupino nadaljuje raziskovanje litij-žveplovih baterij v baterijskih paketih, njihovo varnost, proces staranja in recikliranje. V projektu bo poleg raziskovalcev Kemijskega inštituta (KI) sodelovalo tudi 82 raziskovalcev iz uglednih evropskih raziskovalnih institucij ter industrije, ki prihajajo iz 7 evropskih držav, pristopila pa je tudi skupina PSA Peugeot Citroen.

    dominko_ki2

Reference dr. Dominka mu vsekakor dajejo legitimiteto za vodenje tako obsežnega in pomembnega mednarodnega projekta. Kot višji znantsveni sodelavec na Kemijskem inštitutu in podpredsednik znanstvenega sveta, je bil tudi gostujoči docent in raziskovalec na univezah v Franciji in Danskem, je avtor več kot 90 recenziranih znanstvenih del v mednarodnih revijah z visoko stopnjo citiranosti, ima tri patente, je vabljen predavatelj na mednarodnih konferencah in organizator številnih mednarodnih konferenc. Dr. Dominko je tudi pejemnik uglednih nagrad, Zlati znak Jožefa Stefana, Preglova nagrada za izjemne dosežke, Prometej znanosti za odličnost v zanantsvenem komuniciranju in HONDA start-up projekt (Honda Europe initiation grant).

Dr. Dominsko poudarja, da so litij-žveplovi akumulatorji zelo obetavni, ker je žveplo izredno poceni in ima hkrati nudi visoko energijsko vrednost. Zato je tudi cilj projekta HELIS razviti litij-žveplove akumulatorje do tehnologije, ki bo komercialna, zagotavljala stabilno delovanje primerno za uporabo in zagotovljala ustrezne varnostne vidike. V teh baterijah obstaja namreč določena količina žvepla, ki je lahko potencialno nevarna, recimo ob nesrečah. Zato prav vidiku varnosti dajejo pri akumulatorjih velik pomen. Pri projektu sodelujejo z velikimi industrijskimi partnerji (SAFT, Renault, Volvo, PSA, SME Solvionic, Picosun, Accurec) ter mnogimi uglednimi inštituti in univerzami (CNRS, Max-Planck, Fraunhofer, Chalmers university,…).

dominko_ki4
Postopek prehoda na elektromobilnost bo trajal najbrž desetletje in več, pravi dr. Domnko, in  najprej bodo aktualni hibridi. Tudi naftni lobiji se zavedajo tovrstnega razvoja, zato podpirajo raziskave, hočejo spremljati ravoj brez kakršnih koli finančnih koristi. Vendar Evropa glede baterijske izdelave nima jasnega cilja. Želi pa si razviti to industrijo, ki bi bila konkurenčna državam daljnega vzhoda, ki zdaj v tem prednjačijo. Prav zato išče nove, alternativne oblike proizvodnje baterijskih sistemov, da bi lahko z njimi postala svetovni izvoznik. Tu pa so potrebne milijardne investicije, zaključi dr. Dominko.

Kemijski inštitut prejel evropska sredstva za obnovo prizidka in stare stavbe

Na Kemijskem inštitutu intenzivno potekata obnovi prizidka in stare stavbe, obe v večjem delu financirani iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt obnove prizidka Kemijskega inštituta je ocenjen na 2,2 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,8 milijona evrov. Projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa je ocenjen na 1,7 milijona evrov, od katerih bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval približno 1,4 milijona evrov. Z omenjeno naložbo bo Kemijski inštitut Ljubljana prenovil pet laboratorijev in nakupil novo raziskovalno opremo. Cilj investicije je zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo. V sklopu obeh projektov bo obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost dela in delovnega okolja na Kemijskem inštitutu.

Foto & video: Igor Domijan

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *