Dr. Draško Veselinovič, izr. prof. finančne ekonomije, SBRA
V globalni povezanosti držav in ekonomij, se vedno bolj govori o razlikah uspešnosti gospodarstev, katerih razvoj je bil po mnenju nekaterih analitikov zapostavljen predvsem v zadnjem desetletju. Prekomerno se je financiral poslovni sektor, ki pa z dobički ni spodbujal dejavnosti, kot so proizvodnja, raziskave in razvoj, usposabljanje delavcev itd. Posledično so se zmanjševali izzivi v gospodarstvu, zmanjševale so se tudi inovacije, ki pa so v osnovi gonilo ekonomske rasti. Države so se teh vprašanj različno lotevale, nekatere bolj smelo, nekatere bolj previdno in (pre)počasi. Evropa se je tako po analizah znašla v zaostanku za ZDA in bazenom okrog Kitajske. Evropska komisija je zato oblikovala Evropski inovacijski svet (EIC) z namenom, da bi se znanstvena odkritja v čim večjem obsegu preoblikovala v podjetniške priložnosti za pospešitev rasti. Mnoge evropske države, med njimi tudi Slovenija, so uspešne pri inovacijah, pri prenosu teh inovacij v industrijo pa zaostajajo. Razlog je tudi v pomanjkanju finančnih spodbud, s katerimi bi lahko pripravljali tako imenovano pilotno fazo inovacije. In prav te finančne možnosti z novimi instrumenti bo omogočal EIC.
Dr. Draško Veselinovič, izredni profesor finančne ekonomije, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (Slovenian Business and Research Association = SBRA) v Bruslju, je organiziral in vodil na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani srečanje predstavnikov Evropske komisije, slovenskih raziskovalcev in gospodarstvenikov. Seznanili so se s finančnimi instrumenti EIC, ki naj bi določenim znanstvenim spoznanjem omogočila možnosti realizacije v gospodarstvu. Bogata profesionalna kariera dr. Veselinoviča se vsekakor dobro obrestuje na mestu predsednika SBRA, saj s svojim obsežnim in temeljitim ekonomskim znanjem hitro razume razvoj moderne ekonomske teorije, se srečuje in sledi razpravam vodilnih svetovnih ekonomistov. Kot finančni ekonomist je znanje in izkušnje nabiral v bančništvu, borzi, kjer je tudi kot generalni direktor Ljubljanske borze definiral slovenski finančni trg in njegove standarde uskladil s svetovnimi. S tem je Slovenija postala polnopravna članica svetovnega (WFE) in evropskega (FESE) združenja borz.
Svoje znanje s področja bančništva in financ je izpopolnjeval tudi v tujini, kjer je dokončal številne različne specialistične študije: Kreissparkasse v Kölnu in na Lloyds Bank Plc. v Londonu s področja mednarodnih financ in bančništva; St. Petersburg University v St. Petersburgu (ekonometrija in makroekonomija), na Svetovni banki v Washingtonu ter na Cleveland State University (trženje, projektno financiranje), tri leta kasneje pa še ‘USA Government programme’ s področja finančnih trgov in finančnih institucij. Na British Council specialističnem izobraževanju za evropske ‘obetajoče vodilne’ si je v Londonu, Bruslju in Madridu pridobil znanja s področja delovanja Evropske unije. Od leta 2003 do 2009 je bil redni mesečni zunanji sodelavec londonskega Economista (EIU). Izdal je 6 knjig s področja financ; ima prek 500 bibliografskih enot znanstvenih in strokovnih tekstov (COBISS, SICRIS).
