Dr. Edvard Kobal: V Sloveniji znanost še vedno nima splošno priznane razvojne vloge in mesta v družbi

Slovenska znanstvena fundacija, ki je v preteklem letu praznovala že 20-letnico svojega obstoja, je bila ustanovljena leta 1994 kot neodvisna in samostojna nacionalna ustanova in kot eden od tistih institucionalnih mehanizmov, s katerimi želi slovenska družba preko svojih najpomembnejših dejavnikov pospeševati razvoj znanosti v Republiki Sloveniji.

Dr. Edvard Kobal, kako bi kot dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije (SZF) opredelili temeljno poslanstvo te ustanove?

SZF je neodvisna in samostojna ustanova nacionalnega pomena, ki svoj splošnokoristni namen izvaja kot podpornica znanstveno-raziskovalne dejavnosti na Slovenskem. Je oseba zasebnega prava, ki je nastajala od februarja do maja 1994, ko je bila tudi ustanovljena s strani Vlade Republike Slovenije ter najpomembnejših soustanoviteljev s področja znanosti, visokega šolstva, industrije, trgovine, bančništva, medijev in civilne družbe. Tudi sama je institut civilne družbe z dvema enakovrednima podprogramoma: pospeševalnim in promocijskim.

Temeljno poslanstvo SZF je ustvarjanje pogojev (v smislu organizacije ter v obliki finančnih sredstev) »za več znanosti na Slovenskem« na osnovi kolektivne volje soustanoviteljev ter donatorjev in sponzorjev. Na področju pospeševanja znanosti gre za naložbe v razvoj ljudi, zlasti mladih, v bodoče odlične člane slovenske znanstvene skupnosti ter za njihovo integracijo v evropsko raziskovalno skupnost.

Dr. Edvard Kobal (Foto: Domen Pal)

Na področju promocije znanosti pa je v ospredju komuniciranje, znanstveno izobraževanje, pismenost in kultura ter nagrajevanje odličnih komunikatorjev znanosti s priznanji Prometej znanosti ter z letnim izborom Komunikator-ica znanosti.

SZF pospešuje tudi razvoj in utrjevanje filantropije za več znanosti na Slovenskem, podeljuje priznanje Prometej znanosti za vzorno donatorstvo ter Najvišje priznanje SZF.

Katere od številnih dejavnosti SZF v preteklih dveh desetletjih so bile po vašem mnenju najpomembnejše?

Na prvo mesto uvrščam promocijo znanosti z organizacijo letnega slovenskega festivala znanosti in delavnic komuniciranja znanosti za raziskovalce ter učitelje. S temi aktivnostmi je SZF najučinkoviteje do sedaj posegla na Slovenskem v izobraževanje o znanosti, v ozaveščanje o razvojni vlogi znanosti v slovenski družbi ter v komuniciranje o znanosti in v znanosti. Navsezadnje z nacionalnimi edinstvenimi priznanji Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju.

Na drugo mesto uvrščam zagotavljanje širokega nabora priložnosti za sodelovanje slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru, v okviru organizacij kot so Evropska znanstvena fundacija, nacionalne znanstvene fundacije, skladi ter akademije znanosti (selektivno).

Na tretje mesto pa postavljam promocijo ustvarjalnega potenciala mladih ljudi za znanost v okviru finančnih shem neodvisnih grantov SZF, t.i. »druge priložnosti«, ki beneficiarjem omogoča poleg denarnih sredstev tudi večjo vidnost in prepoznavnost za slovensko znanstveno skupnost in gospodarstvo.

V kolikšni meri je po vaših ocenah SZF dosegala zastavljene cilje, kljub nenehnemu krčenju finančnih sredstev?

SZF v 21. letih svojega dosedanjega delovanja ni nikoli zgolj čakala na denarno podporo iz državnega proračuna ali od zasebnih in mednarodnih virov. Praktično vedno si je morala s številnimi aktivnostmi zelo prizadevati, da jo je sploh prejela.

V obdobju 1994-1998 je bila dobro podprta s strani državnega proračuna, nato pa so se dotacije države oziroma Vlade vedno bolj krčile, dokler niso z letom 2011 praktično ugasnile. Ta dogajanja so SZF usmerila k sistematičnemu razvijanju donatorstva gospodarskih družb ter posameznikov. Še zlasti ambiciozno in dolgoročno je bil jeseni leta 1998 zastavljen program spodbujanja filantropije med državljani Republike Slovenije v okviru Kluba prijateljev SZF ter v letu 2007 tudi med drugimi potencialnimi donatorji.

SZF je bila in je ostala zvesta uresničevanju namena, ki so ji ga leta 1994 določili njeni soustanovitelji, obseg neodvisnih denarnih podpor (grantov, štipendij) pa je prilagajala vrsti in obsegu denarnih sredstev, ki jih je pridobila v posameznem poslovnem letu. To ji je do sedaj vedno omogočilo uresničitev programa naložb v prosilce ter v aktivnosti internega raziskovalnega, izobraževalnega in izdajateljsko-založniškega centra, primanjkovalo pa je sredstev za zaposlene, za storitve drugih ter za razvoj organizacije.

SZF je pred novim srednjeročnim obdobjem svojega delovanja. Pred kratkim je uprava SZF, katere predsednik je prof. dr. Andrej Umek, sprejela sklep o pripravi izhodišč delovanja ustanove v obdobju 2016-2020. To je osrednji razvojni dokument, na osnovi katerega bodo organi uresničevali aktivnosti, ki potrjujejo namen, mesto, vlogo in nenadomestljivost SZF v matičnem slovenskem prostoru. Katere so najpomembnejše značilnosti tega dokumenta glede na pretekla srednjeročna obdobja?

Dokument Izhodišča delovanja SZF v obdobju 2016-2020 je osnovni dokument za delovanje in razvoj ustanove v novem srednjeročnem obdobju. Glavno vlogo pri pripravi imata znanstveni svet in uprava. Dokument naj bi sprejela uprava do konca tega leta, soglasje pa bo v začetku leta 2016 izdal svet ustanove kot skupni organ soustanoviteljev.

Delovanje SZF je tako, kakor se to pričakuje pri ustanovah (t.j. fundacijah), naravnano na trajno izvajanje namena. Ta je v primeru SZF usmerjen v neodvisno (od drugih virov podpor) izvajanje podpor za razvoj in uveljavljanje slovenskih raziskovalcev, še zlasti najmlajših generacij raziskovalcev, v razširjanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja ter v promocijo znanosti.

Strateški cilji so torej le trije, kar je dobro, saj je majhno število strateških ciljev lastnost učinkovitih in pomembnih ustanov v razvitih državah sveta.

Izhodišča za delovanje SZF poudarjajo aktivno napredno vlogo ustanove na področju organizacije in financiranja znanosti skladno s predstavljenimi strateškimi cilji ter učinkovitimi strategijami njihovega uresničevanja. Strategije gradijo na postopni rasti obsega in kakovosti opravljenih aktivnosti. Poudarjajo, da je program SZF dopolnjujoč k nacionalnemu raziskovalnemu in razvojnemu programu. Dalje pa tudi, da ima SZF zastopniško vlogo v imenu zasebnega in tretjega sektorja do javnega sektorja.

Prav gotovo ostaja temeljna značilnost delovanja SZF poudarjanje odprtosti, prožnosti, kooperativnosti ter proevropske usmerjenosti?

Da. To so naši najvišji cilji v zvezi z organizacijo in njeno učinkovitostjo. K njim težimo vsak dan. Če SZF deluje tako, smo prepričani, da smo lahko najbolje in tudi pravilneje prepoznavni v mestu Ljubljani, Republiki Sloveniji ter v mednarodnem prostoru.

Mesto Ljubljana in Republika Slovenija se občasno obračata na nas v zadevah z njihovih pristojnosti. Naj to ilustriram za zadnje leto s sodelovanjem predstavnika SZF pri razvoju nove nacionalne strategije dela z nadarjenimi učenci in dijaki.

Evropske in nacionalne organizacije drugih držav se obračajo na SZF razmeroma pogosto tako glede informativnih, kakor glede projektnih zadev, kampanj in skupnih nadnacionalnih nastopov v zvezi z znanstveno-raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo.

Dokument Izhodišča delovanja SZF v obdobju 2016-2020 med drugim poudarja, da »želi SZF do sedaj razvito znanje, sposobnosti in zmožnosti v polnosti usmeriti v razreševanje razvojnih izzivov slovenske družbe«. Kaj vidite kot najpomembnejše izzive slovenske družbe? Kateri so tisti temeljni problemi, ki bi jih slovenska družba morala rešiti?

Velik izziv za SZF je že sama priložnost sooblikovanja določenih pogojev za več znanosti na Slovenskem.

Za odzivanje na navedeno vrsto izzivov pa je potrebno zelo resno vzeti v obzir za želeni razvoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti potrebne vire v ljudeh, opremi in denarnih sredstvih. Ljudi je potrebno ozavestiti in jih seznaniti, da bodo cilji dosežni postopno. Jasno je potrebno vsakemu sodelujočemu predočiti njegovo vlogo ter dosežke, ki jih od njega pričakujemo.

Med najpomembnejše izzive v zvezi z znanostjo SZF uvršča spodbudno podporo samemu izvajanju znanstveno-raziskovalne dejavnosti s postopno odpravo »podhranjenosti« že številnih raziskovalnih skupin; rast odličnosti teh skupin ter ustrezno besedo oziroma jakost glasu raziskovalcev v razvojnih načrtih in programih. Le-ti morajo biti profesionalno pripravljeni, evalvirani ter po potrebi ustrezno dodelani še pred njihovo uresničitvijo.

Med temeljne probleme slovenske družbe v povezavi z vlogo znanstveno-raziskovalne dejavnosti vsekakor sodi določitev ustrezne razvojne vloge te dejavnosti na Slovenskem, da bi njeni dosežki bili vgrajeni v rešitve slovenskih gospodarskih oziroma podjetniških programov, ne pa da se podcenjeni vgrajujejo v gospodarstvo drugih članic in tudi nečlanic Evropske unije.

Nadalje poudarja dokument aktivnosti SZF, ki naj bi pomagale odpravljati vrzeli v nacionalnem znanstveno-raziskovalnem programu. Katere so tiste vrzeli, ki bi morale imeti prioriteto?

V SZF menimo, da je potrebno v zvezi z organizacijo in financiranjem znanstveno-raziskovalne dejavnosti na Slovenskem odpraviti vrzeli v zvezi z učinkovitostjo pluralizma v sofinanciranju dejavnosti; v zvezi s sprostitvijo priznavanja pomembnosti alternativnih projektov ter njihovega urejenega (so)financiranja; z omogočanjem delovanja ustanovam (fundacijam), ki podpirajo dejavnosti, pravice in dolžnosti koncesionarjev.

V SZF želimo, da bi bil javni sektor naročnik projektov odpravljanja vrzeli v delovanju družbenih dejavnosti ter da bi prednostno izbiral ustanove za tovrstne projekte, nato pa integriral rešitve v nacionalni raziskovalni in razvojni (ali inovacijski) program. Prednost ustanov pri tovrstnih projektih namreč je, da jim ni potrebno skrbeti za celoten nacionalni program, ampak lahko pristopijo k projektom ter v okviru projektov k reševanju le določenih problemov oziroma vrzeli.

Katera so tista najbolj pereča odprta vprašanja znanstveno-raziskovalne dejavnosti v slovenski družbi, glede katerih načrtujete, kot je zapisano v dokumentu, izoblikovati pobude in predloge Vladi Republike Slovenije in ostalim soustanoviteljem ter organizacijam?

Prednostno bi bilo potrebno odpraviti najprej padanje proračunskih sredstev ter denarnih sredstev gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Ta padajo iz enega leta v naslednje leto.

Zagotoviti bi bilo potrebno učinkovita javno-zasebna partnerstva v dejavnosti, vključno s pravnim in davčnim okoljem, ki bi bilo tej vrsti partnerstva najustreznejše in najbolj spodbudno.

Novo oblikovanim mladim strokovnjakom bi morali zagotoviti podporno okolje za prvih deset let po dosegu akademskega naslova »doktor znanosti«, da bi se tako usposobili za uspešno sodelovanje na javnih in zasebnih razpisih raziskovalnih projektov in programov.

Poleg omenjenega podpornega okolja in edinega že vzpostavljenega v okviru SZF, podpornega okolja IdeaLab za ustvarjalne študente in mlade raziskovalce, bi bilo potrebno vzpostaviti še okolja za ostale kategorije raziskovalcev ter za znanstvenike v tretjem življenjskem obdobju.

Slovenske raziskovalce in razvojne skupine bo potrebno obogatiti z vključitvijo odličnih izvajalcev iz drugih članic Evropske unije ter tudi z drugih kontinentov, da bodo skupine kos razvojnim izzivom v zvezi z dvigom konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva.

Ena od izjemno pomembnih dejavnosti SZF je tudi popularizacija znanosti. Kakšna je po vaši oceni stopnja znanstvene pismenosti v Sloveniji?

Znanstvena pismenost državljanov je v visoki odvisnosti od navzočnosti znanosti v vsakodnevnem življenju državljanov. V Sloveniji znanost še ni tako močno navzoča, saj državljani zelo počasi v večjem številu pristopajo v sinergistično razmerje z njo. To je že dobro vzpostavljeno v zvezi s tehniko oziroma nekaterimi tehnologijami. Vzorčen primer so izdelki in storitve v okviru informacijsko-komunikacijske tehnologije, kjer so osnovno znanje ter izkušnje nujno potrebne za pravilno rabo.

Pri znanstveni pismenosti pa je drugače; nihče državljanov po zaključku izobraževanja na spodbuja več k napredovanju znanja oziroma vednosti. Poleg tega viri množične informacijsko-komunikacijske tehnologije niso vedno strokovno neoporečni in posodobljeni v zvezi z znanostjo. V elektronskih medijih ni jasne ločitve med neoporečnimi in oporečnimi viri znanstvenih pa tudi tehnoloških informacij, razširjeno je vraževerje, masovno sprejemanje horoskopskih napovedi ter informacij s področja mejnih znanosti brez potrebne kritičnosti, predvsem pa znanja, ki to kritičnost omogoča.

V Sloveniji znanost še vedno nima pristne in na splošno priznane razvojne vloge in mesta v družbi. Prizadevanja vseh, ki so si zadali poslanstvo, v zvezi s tem še ne dosegajo želenih učinkov. Opismenjevanje zato poteka z nižjimi učinki, kot jih pričakujemo in so danes že potrebni, da lahko državljani živijo v sinergiji z izjemno dinamičnim razvojem znanosti v nacionalnem, evropskem in globalnem okviru.

Skratka, pred slovenskimi raziskovalci, učitelji in novinarji je še veliko dela v zvezi z doseganjem zadovoljive znanstvene pismenosti in kulture pri državljanih.

Oktobra letos bo potekal že 21. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, s tradicionalno izjemno bogatim in pestrim programom tokrat pod geslom Na krilih modrosti. Katere so osnovne značilnosti letošnjega festivala?

Letošnji 21. slovenski festival znanosti v mesecu oktobru bo poudaril pomen doseganja modrosti ter modrega ravnanja. Modro ravnanje ni pogosto niti pri rabi rezultatov ali dosežkov znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Letošnji festival zato prinaša sporočilo »na krilih modrosti«, kar pomeni, da daje pomen modrosti naših prednikov ter sodobnikov. Poudarja pomen ljudske modrosti ter modrosti starih civilizacij in kultur ter internacionalizirane znanstveno-raziskovalne in inovativne dejavnosti. Poudarja pa tudi zahvalo znanstvenikom preteklih časov za osnove današnji znanosti.

Festival bo predstavil tri velike slovenske razumnike: izumitelja Antona Codellija, fizika Jožefa Stefana ter zdravnika Marka Antona Plenčiča s pomočjo dogodkov, ki bodo še zlasti aktualizirali pomen spoznanj in odkritij za današnji razvoj področij, na katerih so opravili pomembna poslanstva. Vsakemu izmed njih bo posvečen po en festivalski dan.

Izjemno pomembna so tudi dolgoletna prizadevanja SZF glede razvoja filantropije v Sloveniji. V kratkem boste izdali knjigo, v kateri boste predstavili slovenske filantrope od Brickija Preprostega, univerzitetnega profesorja na Dunaju v 15. stoletju, do podpornikov SZF v 20. in 21. stoletju. Kako bi ocenili pomen slovenskih filantropov za razvoj slovenske znanosti in kulture?

Filantropi na področju znanosti in kulture so izjemnega pomena za vsako demokratično, odprto družbo. S svojimi podporami omogočajo projekte in programe, za katere so sami in tisti, ki jih izvajajo prepričani, da so nujno potrebni pri razvoju posameznega ustvarjalnega človeka in nacionalne družbe.

Filantrope potrebujemo za izvajanje alternativnih raziskovalnih in umetniških programov ter projektov, pa tudi pri projektih »druge priložnosti« za ljudi s talenti.

V Sloveniji, kjer je marsikatera plemenita razvojna pobuda še vedno na izhodišču, oziroma se je končnemu želenemu cilju le malo približala, so filantropi nujno potrebni. Na področju znanosti jih potrebujemo pri organizaciji slovenskega festivala znanosti, pri delovanju podpornih okolij, kot sta Raziskovalni laboratorij za otroke in mladostnike in IdeaLab; pri organiziranju delavnic znanstvenega izobraževanja in ozaveščanja o razvojni vlogi znanosti v slovenski družbi. Skratka, povsod, kjer SZF nalaga denarna sredstva v razvoj in uveljavljanje ljudi s potencialom, v znanstveno pismenost in kulturo.

Dr. Mojca Vizjak Pavšič