dr. PRIMOŽ ŠTERBENC: Povpraševanje po znanstvenikih lahko generira zgolj močna država
Razstava 1001 IZUM, Odkritja zlate dobe islamske civilizacije, se osredotoča na čas, ko je bil muslimamski svet inkubator idej v znanosti in tehnologiji. Večkrat nagrajena svetovna razstava, zdaj je na ogled na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, skuša prikazati zgodovinsko obdobje islamskega imperija v času med 7. in 16. stoletjem. Ta čas vzpona pa je vsaj za zahodni svet dokaj nepoznan. Izjemen odziv je razstava že doživela v Londonu, New Yorku, Washingtonu, Dohi, Abu Dabiju, Istanbulu, Kuala Lumpurju, Kuvajtu, Rotterdamu, želi pa prikazati tiste zgodovinske korenine, ki lahko služijo kot sredstvo za družbeno povezanost in kulturno zbliževanje. In takratna prelomna odkritja so pustila neizbrisno sled tudi današnjemu času, tako v matematiki, fiziki, astronomiji,medicini, kemiji, farmaciji, gradbeništvu, ladjedelništvu, agronomiji, izobraževanju, knjižničarstvu, nam pojasnjuje dr. Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in sociolog religije. Dr. Šterbenc prav tako pojasni vzroke zatona oziroma propada skoraj tisočletnega obdobja razcveta omenjene civilizacije. Ogled razstave preseneča z nekaterimi odkritji, kot so recimo spektakularna slonova ura iz začetka 13. stoletja, ustanovitev prve univerze na svetu – ustanovila jo je ženska, pojasnjena je skrivnost arabskih številk, uvajali so novosti v kmetovanju, gradbeništvu, strojništvu, razvijali medicino, gradili bolnišnice, izpopolnili izdelovanje zemljevidov, astrolabov, razvijali observatorije, poznali že lunin koledar itd. itd.
Islamska civilizacija je tudi preprečila izginotje klasičnega znanja in ga tudi bistveno nadgradila. Po propadu rimskega cesarstva leta 467, je namreč začelo klasično znanje v zahodni Evropi hitro izginjati, grška zakladnica znanja pa se je večinoma porazgubila v vojnah. Pri ohranjanju grških znanstvenih del je potem osrednjo vlogo prevzela “hiša modrosti” v Bagdadu, ki je postala najpomembnejša znanstveno izobraževalna ustanova po aleksandrijski knjižnjici. Znanje, zapisano v knjigah, so tudi prevajali in v 12. stoletju je potekal največji prevajalski napor v zgodovini znanosti. Predvsem v španskem Toledu so množično prevajali arabska, muslimanska dela, kar je bil tudi začetek oživljanja klasičnega znanja v Evropi 200 let pred začetkom renesanse.
Foto & video: Igor Domijan
