Ekosistemski pristop k odpravljanju trkov letal s pticami
Fotografska razstava Varna vrnitev v potniškem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki bo na ogled do konca decembra 2014, želi opozoriti na skrb Aerodroma Ljubljana za varno sobivanje ljudi in ptic na območju letališča, hkrati pa je njen namen širši, saj tudi izobražuje in ozavešča javnost o načelih ohranjanja biodiverzitete, kar je del izpolnjevanja družbene odgovornosti Aerodroma Ljubljana.
Na sliki od leve: prof. dr. Franc Janžekovič, Brigita Zorec, Vanja Svetina in mag. Andrej Seliškar (Foto: Mojca Vizjak Pavšič)
Razstavo so pripravili v sodelovanju s Fundacijo Družba znanja in vrednote narave kot avtorjem in izvajalcem projekta Varna vrnitev, ki sta ga omogočila Zavarovalnica Triglav in Kontrola zračnega prometa Slovenije. Akcija se je začela letos spomladi, ko so se v Slovenijo vračale ptice selivke. V mesecu aprilu so razpisali fotografski natečaj, s katerim so ljubitelje ptic in navdušence, ki beležijo pristanke letal, povabili k fotografiranju ptic in letal, s čimer so želeli opozoriti na pomen okoljevarstvenega in biodiverzitetnega pristopa pri zagotavljanju varnosti na letališču. Komisija, ki so jo sestavljali Arne Hodalič, Vinko Svetina in Franc Janžekovič, prve nagrade ni podelila, drugo nagrado pa je prejel Matej Vranič za sliko Kragulj in tretjo Andrej Tarfila za fotografijo Sobivanje na nebu. Organizatorji načrtujejo razpis fotografskega natečaja na temo Varna vrnitev tudi v prihodnjem letu.
Fotografska razstava Varna vrnitev v potniškem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana (Foto: Mojca Vizjak Pavšič)
Ptice predstavljajo potencialno grožnjo za varnost letalskega prometa, hkrati pa pomeni pojavljanje letal grob poseg v ptičji habitat. Trki ptic in letal se lahko zgodijo na katerikoli višini, vendar se jih večina zgodi med pristankom in vzletom letal, se pravi, na letališču ali pa v njegovi bližini. Moč trka je lahko silovita in povzroči hude poškodbe zračnih plovil ali celo privede do nesreče, kar pogosto povzroči ogromne stroške. Samo pregled ob sumu trka se, na primer, računa v nekaj stotinah evrov. Javnosti ostaja še posebej v spominu nesreča letala U. S. Airways Airbus A320 s 148 potniki in člani posadke, ki je moralo januarja 2009 zasilno pristati na reki Hudson v New Yorku zaradi trka s kanadskimi gosmi. Za ponazoritev moči trka letala s ptico navajajo strokovnjaki izračun za primer kanadske gosi, težke 6,8 kg, ki pokaže, da bo moč udarca ob letalo, ki vozi s hitrostjo 648 km na uro, kar 50 ton.
Aerodrom Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika, stalno nadzira in preprečuje pojavljanje ptic na letaliških stezah in znotraj ograje letališča, k čemur jih zavezuje tudi mednarodna in nacionalna zakonodaja. Kot je ob odprtju razstave Varna vrnitev povedala Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja pri Aerodromu Ljubljana, uvajajo za zagotavljanje varnosti letal in ptic popolnoma nove pristope, katerih cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ob tem se zavedajo, da je »zeleni« način zmanjšanja tveganja pred trki edini dolgoročno uspešen način reševanja tega problema. Povezali so se s Fundacijo Družba znanja in vrednote narave, ki je zasnovala dolgoročen multidisciplinaren projekt Ekološke študije za zvišanje varnosti in zmanjšanje škode na letališču. Strokovni vodja projekta je pilot Vinko Svetina, ki je na osnovi poglobljenega poznavanja civilnega letalstva in svojih dolgoletnih izkušenj predlagal rešitve oziroma uspešne metode za zmanjšanje števila trkov, člani strokovnega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki različnih znanstvenih področji, med drugimi zoologi – ornitologi, biologi in matematiki, pa so na osnovi njegovih priporočil pripravili izvedbo.
»Ekosistemski pristop upošteva vse dejavnike v okolju, ki vplivajo na pojavljanje in sobivanje določenih vrst,« pojasnjuje biologinja Vanja Svetina, predsednica uprave Fundacije družba znanja in vrednote narave. Ekološka študija, ki poteka od leta 2012, ugotavlja stanje bioloških populacij in spremlja učinkovitost predlaganih ukrepov. V projektu sodelujejo strokovnjaki z različnih slovenskih in tujih akademskih ustanov, povezujejo pa se tudi z institucijami civilnega letalstva, kot so Evropska agencija za varnost (EASA), Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in pri nas Kontrola zračnega prometa Slovenije.
Študija je pokazala, da so za trke z letali na Letališču Jožeta Pučnika najbolj problematične vrste navadna kanja, navadna postovka in siva vrana, je ob odprtju razstave povedal prof. dr. Franc Janžekovič s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in član strokovnega sveta Fundacije družba znanja in vrednote narave. Na številčnost teh ptic ugodno vpliva predvsem kombinacija travišč z nizko vegetacijo in razmeroma veliko lahko dostopne hrane. Izvajalci študije so predlagali več poskusnih ukrepov za pasivno zmanjšanje številčnosti teh problematičnih vrst ptic, bodisi z manjšo dostopnostjo hrane na letališču bodisi s pravilnim vzdrževanjem habitatov oziroma primernih mest za hranjenje ptic, kot so smetišča, strnišča, njive in drugo, je pojasnil mag. Andrej Seliškar, član strokovnega sveta Fundacije družba znanja in vrednote narave. Po uvedbi priporočil, ki so jih pripravili sodelavci Ekološke študije za zvišanje varnosti in zmanjšanje škode na letališču, se je število trkov s kanjo, ki je letala najbolj ogrožala, kar trikrat zmanjšalo.
»Poslanstvo ekološke študije na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je v krepitvi razumevanja ekosistemske vpetosti letališča in s trajnostnim upravljanjem zagotavljati varen letalski promet,« poudarja Vanja Svetina ter ob tem dodaja, da je cilj fundacije nasploh uveljaviti družbo znanja in vrednote narave uvrstiti med ključne družbene vrednote ter na ta način prispevati k oblikovanju podobe in prepoznavnosti Slovenije.
Dr. Mojca Vizjak Pavšič
