Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 19.05.21 in Inštituti

Epidemiološki rezultati odpadnih vod kot kazalnik uporabe prepovedanih drog

Epidemiološki rezultati odpadnih vod kot kazalnik uporabe prepovedanih drog

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je v sodelovanju z mrežo SCORE objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020, v katero je bila že četrtič vključena tudi Slovenija. Med slovenskimi mesti beleži najvišje masne obremenitve benzoilekgonina BE (biomarker kokaina), MDMA (biomarkerja ekstazija) in metamfetamina Ljubljana, Velenje pa amfetamina. Vse povprečne masne obremenitve biomarkerjev v slovenskih mestih so bile pod SCORE povprečjem, z izjemo MDMA v Ljubljani. Biomarker kokaina BE je bil tik pod povprečjem za Ljubljano in Koper. V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico razpona vseh sodelujočih mest, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjemi sta amfetamin (Velenje) in MDMA (Ljubljana), ki sta v zgornji polovici razpona. Za zanesljivo napoved časovnih trendov je potrebno vsaj pet-letno spremljanje, kljub temu pa se kažejo specifični časovni trendi uporabe posameznih drog za vsako sodelujoče slovensko mesto.

Epidemiologija odpadnih vod (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je pristop, s katerim ocenjujemo uporabo drog v ciljni populaciji. Temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih produktov presnove, t.i. biomarkerjev. Z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) lahko na osnovi teh podatkov ocenimo uporabo prepovedanih drog v populaciji, ki prebiva ali se zadržuje na prispevnem območju določene čistilne naprave.

Podatki o uporabi prepovedanih drog se običajno pridobivajo na podlagi epidemioloških raziskav, podatkov o zasegu drog, podatkov o zastrupitvah ter bolnišničnih obravnavah. WBE je, v primerjavi s klasičnimi epidemiološkimi metodami, ne-invaziven in objektiven pristop, ki s pridobivanjem podatkov o uporabi drog v skoraj realnem času omogoča spremljanje časovnih ter prostorskih vzorcev uporabe, za kar pa so potrebne dolgoletne in pogoste meritve.

Pristop WBE so prvič uporabili raziskovalci z Instituta Mario Negri v Milanu (Italija) leta 2005 za oceno uporabe kokaina, njegova uporaba pa se je razširila še na preostale prepovedane (npr. amfetamine, heroin, kanabis) in dovoljene droge (npr. alkohol, kofein in nikotin – tobak), zdravilne učinkovine ter nove psihoaktivne snovi (ang. New Psychoactive Substances, NPS). Preko WBE lahko pridobimo tudi informacije o zdravju in prehranjevalnih navadah ljudi ter preverjamo izpostavljenost populacije nevarnim snovem. V zadnjem obdobju se je pristop izkazal za koristnega tudi pri spremljanje pandemije koronavirusu.

Zbiranje podatkov o stanju na področju uporabe drog na osnovi analize odpadnih vod poteka v okviru letnih mednarodnih monitoringov, ki jih organizira SCORE mreža v sodelovanju z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Center for Drugs and Drug Addiction, ECMDDA) že od leta 2011. Meritve vključujejo analizo tedenskih vzorcev (sedem zaporednih dni) še neprečiščenih odpadnih vod na prisotnost biomarkerjev štirih stimulativnih drog: kokaina (benzoilekgonin), ekstazija (3,4-metilendioksimetamfetamin, MDMA), amfetamina (amfetamin) in metamfetamina (metamfetamin). Dodatno pa se določa tudi  prisotnost biomarkerja tetrahidrokanabinola, THC (11-nor-9-karboksi-THC, THC-COOH). V SCORE mreži sodelujejo številna evropska mesta in svetovne prestolnice, vsako leto pa se število sodelujočih mest povečuje. Leta 2020 je sodelovalo 99 mest iz 27. držav, kar je skupno pokrivalo 50 milijonov prebivalcev.

SCORE mreži so se raziskovalci z Odseka za znanost o okolju Instituta »Jožef Stefan«, pod vodstvom prof. dr. Ester Heath, pridružili leta 2017 z analizo odpadnih vod s čistilne naprave Ljubljana. Leto za tem so poleg Ljubljane vključili tudi Domžale-Kamnik in Maribor. Od leta 2019 pa je v monitoring vključenih šest slovenskih mest oz. prispevnih območij: Ljubljana, Domžale-Kamnik, Maribor, Koper, Novo mesto in Velenje.

Za napoved časovnih trendov uporabe prepovedanih drog je po SCORE priporočilih potrebno vsaj pet zaporednih letnih meritev. Ljubljana je v SCORE raziskavo vključena že četrto leto, Maribor in Domžale-Kamnik tretje, preostala tri slovenska mesta (Koper, Novo mesto in Velenje) pa so v raziskavi v letu 2020 sodelovala drugič.

 

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *