Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Posted on 1.10.18 in Featured, Galerije, Znanstveni dosežki

Evropska noč raziskovalcev, Hiša Evropske unije

Evropska noč raziskovalcev, Hiša Evropske unije

Vsako leto zadnji petek v septembru širom po Evropi poteka Evropska noč raziskovalcev, financirana pod okriljam Okvirnega programa EU, Obzorje 2020, shema Marie Slodowska Curie Actions.

V Sloveniji je letošnji dogodek korordinirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, številne prireditve pa so se vrstili po celi Sloveniji.

Eden osrednjih dogodkov je bil v Hiši Evropske unije v Ljubljani, posvečen vprašanjem opolnomočenja znanstvenikov in raziskovalcev za komuniciranje, mobilnost in karierne priložnosti v evropskem raziskovalnem prostoru. Kot je v uvodnem delu povedala Ula Hudin iz predstavništva EU v Sloveniji, je komisija za letošnje dogajanje izbrala 3 projekte in sicer – Humanistika, to si ti, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč.

Jernej Štromajer, z Ministrstva za znanost, šolstvo in šport je v ospredje postavil znanost kot najpomembnejše gibalo rasti v Evropi. Tega se mnogi ne zavedajo, ker nasedajo različnim mnenjem, tudi napačnim, zato morajo znanstveniki s svojo avtoriteto ustvarjati v javnosti klimo zaupanja v znastvena dognanja. Vlaganje v znanost in izobraževanje ni strošek, pač pa naložba za dolgi rok. Prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete je opozoril, da so tudi take prireditve priložnost, da se javnost seznani tudi s področji, ki sicer v družbi niso tako zelo prepoznavna. Kot družboslovec in humanist ima veliko izkušenj z raziskovanjem in kot predavatelj vidi, kako je vrednost humanistike, ki je imela pomembno vlogo v zgodovisnkem oblikovanju narodov, zadnja leta manj poznana. Tina Vuga, predstavnica Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), je poudarila prizadevanja in skrb za uspešno financiranje znanosti, ki je bilo zlasti v Sloveniji zadnja leta okrnjeno. Na Agenciji si zato prizadevajo trend krepitve financiranja ponovno obrniti, promocija znanosti pa pri tem lahko veliko pomaga. Skladno s takim prizadevanjem pripravljajo 23. oktobra dan ARRS, kjer bodo nosilci dejavnosti mladi znanstveniki in raziskovalci.

Med predavatelji, ki so se zvrstili po uvodnem delu, je pozornost pritegnila predstavitev Jadranke Jezeršek Turnes iz Konteksta, ki je govorila o komuniciranju znanosti skozi perspektivo EU projekta RRI-Tools. Kot izvrstna poznavalka področja komuniciranja, je poudarila, da je tudi v znanosti potrebno ozavestiti tako raziskovalce same kot vodje institucij, predstavnike projektov, vodje skupin itd., da je komuniciranje, tudi z laično javnsotjo, pomembno za utrjevanje pomena znanosti v razvoju družbe. Znanost je nosilka razvoja in na dolgi rok omogoča ustvarjanje družb, ki so ne le materialno ampak tudi kulturno bogate v najširšem smislu. V evropskem projektu, v katerem dela, so oblikovali več kot 300 orodij za komuniciranje na vseh nivojih. Ker se pomen komuniciranja ne začenja in ne konča v znanstvenih institucijah, je potrebno s temi veščinami opremiti tudi učitelje na nižjih stopnjah izobraževanja in tudi same oblikovalce programov informacisjkih tehnologij.

Osrednje predavanje pa je imel Alok Jah, specializiran novinar in publicist. Kot izkušen novinar in poročevalec o znanosti tako za Guardian, Science Weekly, BBC, ITV, je poročal z Antarktike, preiskušal učinke Atkinsonove diete, raziskoval botaniko Libanona itd.

Iz svojega obširnega zanaja in bogatih izkušenj je na primerih pokazal, kako pri ljudeh spodbuditi zanimanje za znanost, kako jim povedati zgodbo, da jih bo pritegnila. Avtentičnost je tisto, kar ustvari zaupanje in interes, nikoli pa se ne sme podcenjevati ljudi, ki jih nagovarjaš. Ni slabe ali dobre znanosti, o vsem lahko poročaš, pišeš, govoriš, a le z visoko stopnjo odgovornosti, kritičnosti in zavezanosti znanstveni resnici. Zlasti danes, v času množičnih medijev, ko pod oznako “demokratičnosti” nahajamo tudi zavajajoča mnenja, sta znanstveno novinarstvo in znanaost nadvse pomembna. Alok Jah tudi vodi znanstvene pogovore v Royal Institution, v Natural History Museum in Muzeju znanosti v Londonu. V svoji bogati karieri je napisal tudi tri knjige.

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *